Milan Brglez je novi predsednik DZ

Brglez se je po izvolitvi poslancem zahvalil za čast, ki so mu jo izkazali. Izrazil je željo in voljo po iskrenem sodelovanju z vsemi poslanci, tako s tistimi, ki bodo v koaliciji, kot tistimi v opoziciji.

Kot je dejal, se zaveda, da je pred njimi velika odgovornost, saj mesto predsednika DZ simbolno predstavlja najpomembnejšo točko vladavine ljudstva. To je treba po njegovih besedah izvajati na ustrezen način, s sodelovanjem in dialogom. “Tisto, kar lahko obljubim, je tisto, kar sem v svojem dosedanjem delovanju uspel izkazovati, to je odprtost za dialog in spoštovanje do vseh,” je dejal. Kot je dejal, poslancev ne bo poučeval, kako je treba ravnati, “vsaj ne toliko z besedami, kot se bom trudil z dejanji”.

Brgleza je na predsedniško funkcijo na tajnem glasovanju izvolilo 66 poslancev, eden je glasoval proti, medtem ko je bilo 19 glasovnic neveljavnih. Pred glasovanjem so podporo Brglezu, ki ga je predlagalo 31 poslancev SMC, napovedali v poslanskih skupinah DeSUS, SD, ZL, NSi in ZaAB.

Ni pa še povsem gotovo, ali bo Brglez na tej funkciji tudi ostal. Mesto predsednika namreč po tradiciji pripada drugi največji koalicijski stranki, v DeSUS pa so napovedali, da bodo v primeru vstopa v koalicijo vztrajali pri njem. Sprva je tudi kazalo, da bo funkcijo zasedel predsednik DeSUS Karl Erjavec, a si je ta premislil, saj koalicija še ni sestavljena. Zmagovalka volitev SMC je nato predlagala Brgleza.

Z imenovanjem predsednika je tako državni zbor dokončno konstituiran in lahko začne z delom. Še pred tem so poslanci potrdili svoje mandate. DZ je odločal o vseh mandatih skupaj, saj ni bila na poročilo o izidu volitev podana nobena pritožba in nobeden izmed mandatov ni bil sporen, torej niti mandat predsednika SDS Janeza Janše, ki zaradi obsodbe v zadevi Patria prestaja dveletno zaporno kazen.

Je pa pričakovati, da se bodo poslanci z Janševim mandatom še ukvarjali. Nekaterim poslancem se namreč zdi nesprejemljivo, da poslansko mesto zasede nekdo, ki prestaja dveletno zaporno kazen, zato je pričakovati predlog za odvzem mandata. Po nekaterih napovedih naj bi mandatno-volilna komisija na to temo zasedala prihodnji teden, čeprav je nekaj časa kazalo celo, da se bo to zgodilo že danes.

Danes je torej nastopil mandat sedmi sklic državnega zbora, v katerem sedi 32 poslank in 58 poslancev, ki so v povprečju stari 48 let. Med njimi je 26 takih, ki mandat nadaljujejo, ostali ga nastopajo na novo.

Novoizvoljeni poslanci morajo najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju DZ ustanoviti poslanske skupine in določiti njihove vodje.

Zdaj bodo stekli tudi postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh, po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. To bo najverjetneje predsednik relativne zmagovalke volitev SMC Miro Cerar, ki že vodi pogovore s potencialnimi koalicijskimi partnerji DeSUS, SD, NSi in ZaAB. ZL in SDS bosta zagotovo v opoziciji.

Mandatarja državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev, o kandidatu pa mora odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na roke je pričakovati, da bodo poslanci o mandatarju glasovali v začetku septembra.

Ko je predsednik vlade izvoljen, mora najpozneje v 15 dneh državnemu zboru predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov. Do nastopa nove vlade tekoče posle opravlja aktualna vlada, ki jo vodi Alenka Bratušek.

Z današnjo ustanovno sejo je sicer prenehal mandat dosedanjemu sklicu DZ, iz državnega zbora pa se je poslovilo 64 poslank in poslancev. Nekateri odhajajoči poslanci se bodo vrnili na delovna mesta, ki so jih zasedali pred delom v DZ, tisti, ki možnosti zaposlitve ali upokojitve nimajo, pa bodo lahko zaprosili za nadomestilo plače v višini 80 odstotkov zadnje plače.

Tako novoizvoljeni kot odhajajoči poslanci pa bodo morali v mesecu dni Komisiji za preprečevanje korupcije javiti svoje premoženjsko stanje.

Milan Brglez – iz akademskega sveta na čelo parlamenta (biografija)

Novi predsednik DZ Milan Brglez je politični novinec, ki na čelo slovenskega parlamenta prihaja iz akademskih vrst. Za vstop v politiko se je odločil pred tokratnimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ko se je pridružil kasneje zmagoviti Stranki Mira Cerarja.