Erdogan prisegel kot 12. turški predsednik
Dosedanji turški premier Recep Tayyip Erdogan je danes prisegel kot predsednik države. V parlamentu v Ankari je Erdogan, ki je zmagal na predsedniških volitvah 10. avgusta, prisegel kot 12. predsednik moderne Turčije, na tem položaju pa bo po ocenah francoske tiskovne agencije AFP še razširil svojo že desetletje trajajočo oblast.
Tik pred Erdoganovo prisego so iz parlamenta odkorakali poslanci opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP), ki sedaj že novemu predsedniku očitajo kršitve ustave, ker takoj po zmagi na predsedniških volitvah, na katerih je pobral 52 odstotkov glasov, ni odstopil s čela vlade.
Ostro politično polarizacijo v Turčiji je danes dokazalo tudi dejanje enega izmed poslance CHP, ki je v predsednika parlamenta Cemila Cicka, člana vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), vrgel besedilo notranje ureditve. Poslanci AKP so to pospremili z glasnimi izrazi neodobravanja.
Člani druge opozicijske stranke, Stranke nacionalistične akcije (MHP), pa Erdoganu danes ob prisegi niso zaploskali.
Predsedniški mandat traja pet let, 60-letni Erdogan pa bo na njem nasledil Abdullaha Güla, s katerim sta pred leti skupaj ustanovila vladajočo AKP, ki ima islamistične korenine. Kot predsednik države je moral Erdogan, kot pred njim Gül, izstopiti iz stranke, ki jo je doslej vodil.
Za njegovega naslednika na čelu AKP so v sredo izvolili zunanjega ministra Ahmeta Davutogluja in mu tako odprli pot na položaj predsednika vlade, na katerega ga bo Erdogan po napovedih imenoval že danes. V petek je nato pričakovati oblikovanje nove vlade.
Erdogan je turško vlado vodil od leta 2003, predsedniškemu položaju, ki je bil doslej v veliki meri ceremonialen, pa namerava podeliti več pristojnosti. Tako je že napovedal reformo ustave, s čimer bi v Turčiji uvedli predsedniški sistem.
V prisegi je sicer danes obljubi, da bo zavezan ustavi, vladavini prava, demokraciji, načelom reform Atatürka in načelom laične republike. (sta)