Veliko zamisli za prihodnjo ureditev obale med Izolo in Koprom

Kot je na torkovi predstavitvi pojasnil Kolenc, gre za območje, ki ni degradirano in ni pozidano, pa tudi si ga ne želijo pozidati. Vizija obeh občin je urediti oz. izboljšati javni prostor, ki se ponuja z načrtovanim odprtjem predora Markovec in preusmeritvijo prometa na relaciji med Koprom in Izolo in naprej proti Portorožu skozenj.

Kolenc je ob tem dodal, da je ta prostor “prepomemben, da bi ga prepustili slučaju”. Vanj bodo namreč lahko posegli le enkrat, zato so želeli pridobiti čim več predlogov in zamisli. Dve idejni zamisli so v torek tudi podrobneje predstavili, še štiri prezentacije pa bodo septembra na vrsti v Kopru. Po Kolenčevih zagotovilih je to sicer zgolj prvi korak, saj želijo ideje predstaviti domačinom in slišati njihovo mnenje.

Pri posegih v približno štiri kilometre dolg pas, ki predstavlja devet odstotkov celotne slovenske obale, pa bo po besedah arhitektke Jane Gojanović Purger treba upoštevati tako naravne vrednote, kot npr. klif in v morju rastišča pozejdonke, ter kulturne vrednote, kot denimo arheološko najdišče na območju Viližana.

Zamisel Janeza Goriška, Andreja Goriška in Silvie Navarro Carrillo predvideva ureditev “urbanega ekosistema” s kolesarsko potjo in pešpotmi, medtem ko bi bil promet ob obali z izjemo ekološkega javnega prometa izključen. Med ključnimi točkami ureditve obalnega pasu bi bili 80-metrski razgledni stolp, amfiteater na prostem in muzej pomorstva z akvarijem.

Idejna zasnova avtorjev Andreje Gerkšič, Aleša Rebca in Roberta Južniča predvideva razširitev obale s plažo, promenado in športno-rekreacijskimi površinami, med drugim pa na območju Viližana predvideva nastanek lagune, kar bi dosegli z izgradnjo umetnega otoka, skalometa in pristajalnega pomola. Na izolskem koncu poti pa bi nastali center vodnih športov, olimpijski bazen, vodno-zabaviščni park …

Na izolski občini so pojasnili, da z vzpostavitvijo nove prometne povezave skozi predor Markovec ne bo več potrebe po ohranitvi obalne ceste med Koprom in Izolo, zato sta občini Koper in Izola na pristojno ministrstvo že večkrat podali pobudo, da se obalna cesta po vzpostavitvi predora Markovec prenese v lastništvo dveh občin in se kategorizacija ceste spremeni tako, da se ta ne bo več uporabljala kot prometna povezava, temveč kot prostor, namenjen turistični in športno-rekreacijski dejavnosti.

Kot je ob robu torkove predstavitve poudaril Kolenc, bi za projekt lahko pridobili tudi evropska sredstva. Finančne vrednosti projekta župan sicer ni želel podrobneje opredeljevati, je pa ocenil, da bi že samo projektiranje celotnega območja lahko stalo nekaj milijonov evrov. Kot je dodal, pa “tukaj ni važen denar, tukaj je važna vsebina, in s pravo vsebino bomo lahko prišli tudi do pravega denarja, da bomo te stvari izvedli”.

Ureditev tega območja bi morala biti strateškega pomena tudi za državo, je prepričan Kolenc. “Izziv, ki ga že sedaj polagamo naslednji vladi, je, kako in kdaj narediti ta prenos lastništva iz države na lokalne skupnosti,” je dodal. (sta)

Obala med Koprom in Izolo