Nekdanja Titova ladja Galeb bo na voljo za najem
Mesto Reka bo septembra objavilo razpis za 30-letno koncesijo za ladjo Galeb, ki je zaslovela, ker jo je uporabljal nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Vrednost koncesije je ocenjena na 10,3 milijona evrov. Ladja je bila izdelana leta 1936 v Italiji, od leta 2009 pa je v lasti mesta Reka in predstavlja hrvaÅ”ko kulturno dediÅ”Äino.
ReŔki župan je dejal, da bodo z izdajo koncesije za to zgodovinsko ladjo dobili nov gospodarski subjekt in muzej. Galeb ima 4500 kvadratnih metrov prostorov, koncesionarjem pa bo na voljo 3500 kvadratnih metrov, od katerih je 500 kvadratnih metrov predvidenih za muzej.
Za muzej so predvideni prostori, v katerih je Äas preživljal Tito med Å”tevilnimi svetovnimi potovanji. Za zgodovino pomorstva je atraktivna tudi strojarna ladje.
Tako bo koncesionar lahko izkoristil 3000 kvadratnih metrov v komercialne namene, kot so namestitev, gostinstvo, kongresni turizem ali rekreacija. Galeb bodo verjetno zasidrali ob glavnem pomolu v reÅ”kem pristaniÅ”Äu.
Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja, v vojni so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniÅ”kih bombnikov konÄala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenÄna ladja obiskala veÄ kot 40 pristaniÅ”Ä v Evropi, Aziji in Afriki.
Po razpadu Jugoslavije so Galeba prepeljali v Ärno goro. Prodali so ga grÅ”kemu državljanu Johnu Paulu Papanicolau, ki je nameraval ladjo prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plaÄilu in Galeb je obtiÄal v reÅ”kem pristaniÅ”Äu. Mesto ga je kupilo leta 2009, potem ko je nekdanji simbol jugoslovanske države propadal v reÅ”ki ladjedelnici. (sta)
Galeb pred obnovo. Galeb je bila od leta 1952 do leta 1980 državniÅ”ka ladja SFRJ oz. predsedniÅ”ka ladja jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Leta 1938 je bila zgrajena kot tovorna ladja (ladja hladilnik) razreda RAMB z imenom RAMB III. Že v drugi svetovni vojni je postala pomožna križarka italijanske mornarice, nato pa bila Å”e s strani nemÅ”ke vojne mornarice predelana v minopolagalca in preimenovana v Kiebitz. Novembra 1944 je bila potopljena pred reÅ”kim pristaniÅ”Äem. Po vojni je ladjo jugoslovanska mornarica (oz. podjetje Brodospas) dvignila na povrÅ”je in predelala v Å”olsko ladjo.