Za Moskvo je današnje stanje v Iraku dokaz neuspešnega ameriškega posredovanja

Poleg jasne kritike na račun “avanture” ZDA in Velike Britanije v Iraku je Lavrov danes izrazil tudi zaskrbljenost nad razmerami v tej državi. Kot je posvaril, “je v nevarnosti enotnost Iraka”. Zatrdil je, da izražajo solidarnost iraškemu vodstvu in ljudem, ki morajo obnoviti mir in varnost.

“A dejanja naših zahodnih partnerjev vzbujajo ogromno vprašanj,” je še dodal vodja ruske diplomacije. ZDA so v sredo že sporočile, da so pripravljene pomagati Iraku v boju proti džihadistom. Pri tem omenjajo predvsem napade z ameriškimi brezpilotnimi letali.

Če bo Washington tokrat res priskočil na pomoč Bagdadu, bo to pomenilo svojevrsten povratek ZDA v Irak po umiku zadnjega ameriškega vojaka iz države konec leta 2011.

Iz Velike Britanije so medtem dali vedeti, da svojih vojakov v Irak ne bodo več pošiljali. Obenem je britanski zunanji minister William Hague ocenil, da dogodki v Iraku dokazujejo, da postaja regija vse bolj “okužena” z državljansko vojno v Siriji.

Sirski državni mediji so po drugi strani odgovornost za napredovanje skrajnežev iz vrst skupine Islamska država Iraka in Levanta (Isil) danes pripisali Savdski Arabiji in drugim zaveznikom sirske opozicije, kot sta Katar in Turčija, ki financirajo in oborožujejo džihadistične skupine, kot je Isil.

Zahodnim državam so mediji, ki v bistvu ponavljajo stališča sirskega režima, obenem očitali, da se prav dobro zavedajo te vloge zalivskih in drugih držav, a ne naredijo ničesar oziroma jih celo podpirajo v želji, da strmoglavijo režim v Damasku.

Isil, nekdanja veja teroristične mreže Al Kaida v Iraku, se je lani razširil v Siriji in se začel na strani upornikov boriti proti silam predsednika Bašarja al Asada. Novih moči se je del sirske oborožene opozicije sprva razveselil, a zaradi Isilovih brutalnih taktik ter zlorab civilistov in rivalskih upornikov se je to kmalu spremenilo.

Med Isilom na eni ter koalicijo zmernih in islamističnih upornikov, ki jih podpira veja Al Kaide Fronta al Nusra, na drugi strani se je tako razvila nekakšna “vojna v vojni”.

A v teh dneh zaskrbljenost vzbuja predvsem bliskovita ofenziva Isila v Iraku. Potem ko so pripadniki te skupine že januarja zavzeli mesto Faludža, so v torek zavzeli še provinco Ninive, vključno z drugim največjim iraškim mestom Mosulom, v sredo pa dele province Saladin in Kirkuk.

Danes so zavzeli še mesto Duluja, ki je le kakih 90 kilometrov oddaljeno od iraške prestolnice, o spopadih pa že poročajo tudi iz kraja Bakuba v provinci Dijala, ki je od Bagdada oddaljen le še kakih 60 kilometrov. Tam naj bi vojski sicer zaenkrat uspelo odbiti napad Isila, v nasilju naj bi bilo ubitih 50 ljudi.

Kljub temu Isil očitno hitro prodira proti svojemu cilju, Bagdadu, kjer se na napad že pripravljajo. Mesto je vse bolj podobno mestu duhov, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Iraški parlament naj bi danes na izredni seji odločal o predlogu premiera Nurija al Malikija in predsednika Džalala Talabanija za razglasitev izrednih razmer. S tem bi oblasti dobile razširjene pristojnosti in bi lahko bolje ukrepale proti skrajnežem. A na sejo je danes, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, prišlo premalo poslancev in kvorum ni bil dosežen.

Kot dodaja dpa, gre za fiasko, s katerim se razmere v državi še poslabšujejo. Mnogi politiki šiitu al Malikiju, ki si želi še tretjega mandata na čelu vlade, vse bolj nasprotujejo in mu očitajo monopolizacijo oblasti. Vojaško kampanjo proti “terorizmu”, kot ji sam pravi, naj bi poleg tega izkoriščal za marginalizacijo sunitske manjšine v državi.

Bo pa predvidoma o razmerah v Iraku danes razpravljal Varnostni svet ZN. Na seji naj bi predstavniki Iraka zahtevali, da naj VS ZN odobri dodatno vojaško pomoč Iraku, vključno z letali in brezpilotnimi letali. (sta)

Sergej Lavrov