Vlada od prodajalcev Mercatorja pričakuje upoštevanje širših vidikov posla

Vlada tako od prodajalcev Mercatorja pričakuje, da “postopke vodijo z vso skrbnostjo dobrega gospodarja in da upoštevajo pri odločitvah tudi vidike zaposlenosti oziroma ohranitve delovnih mest, odnose v dobaviteljskih verigah in ostale pomembne vidike za slovensko gospodarstvo”.

Sklep v treh odstavkih je vse, kar je vlada na temo prodaje Mercatorja sprejela danes, iz sklepa pa gre razumeti, da se bo razprava še nadaljevala. Redkobesedni so bili po koncu seje tudi člani ministrskega zbora. Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je povedal le, da je vlada sprejela tri pomembne sklepe.

Predsednik uprave holdinga Matej Pirc je pojasnil, da je ministrom poročal ustno in pisno o seji vlade, poročilo pa je holding po njegovih besedah pripravil v skladu z zakonodajo, pravili korporativnega upravljanja in zakonskimi pristojnostmi upravljavca državnih naložb.

V konzorciju prodajalcev so sicer Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, NLB, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor – Faktoring, Banka Koper, Hypo Alpe-Adria Bank, NFD, Banka Celje in NFD holding. Od tega sta NLB in NKBM 100-odstotno v državni lasti, Pivovarna Laško kot največji posamični lastnik Mercatorja pa je preko Družbe za upravljanje terjatev bank in drugih lastnikov v skoraj 50-odstotni lasti države.

Pred sejo se je sicer neuradno govorilo, da SDH poročila ni pripravil. Vlada mu je njegovo pripravo sicer naložila minuli teden, predstaviti pa bi moral potek procesa prodaje in oceniti tveganja, povezana z izvedbo ali neizvedbo posla.

Prav tako neuradno naj bi NKBM holdingu dala nekaj podatkov, NLB pa ne, tako da jih bodo v SDH poskušali še dobiti. Priložnost za to se ponuja na prihajajočih skupščinah obeh bank v 100-odstotni državni lasti. Prva ima skupščino že v ponedeljek NLB.

Več stališč je bilo o prodaji Mercatorja iz ust Židana in zunanjega ministra Karla Erjavca slišati pred sejo vlade. Erjavec, sicer predsednik DeSUS, je ponovil stališče stranke, ki nasprotuje prodaji Mercatorja in meni, da bi jo bilo treba preprečiti, saj gre po njihovem mnenju za preveč tvegano potezo.

“Vidimo, da Agrokor zadaj nima resnega kapitala, podatki pa kažejo tudi, da bi lahko s prodajo Mercatorja zelo trpeli naši predelovalna in prehrambena industrija,” je dejal.

Erjavec je prepričan, da vlada tega ne sme dopustiti, ker je odgovorna za stanje v državi. “Če se vlada v to ne bo vpletala, bo imela nova vlada zelo velik problem, ker bo očitno prišlo do velikega odpuščanja delavcev, ne le v sistemu Mercator, ampak bodo trpela tudi vsa slovenska podjetja in kmetje, ki dajejo svoje izdelke na police Mercatorja,” je opozoril.

Židan pa je dejal, da je “za vlado pomembno, da se opredeli, kakor se v vsaki državi, če gre za veliko podjetje, ki zagotavlja več delovnih mest, v tem primeru posredno 100.000 delovnih mest”. “Če se borimo za vsako delovno mesto, ne moremo pristati na to, da vlada samo nemočno opazuje, če so ogrožena delovna mesta,” je dodal.

Nasprotovanje prodaji Mercatorja iz vrst sindikatov in nekaterih političnih strank se je sicer okrepilo v zadnjih dneh. Pojavljajo se strahovi, da bi lahko imel Agrokorjev prevzem Mercatorja negativne posledice za zaposlene v trgovcu, za Mercatorjeve dobavitelje in nasploh za gospodarstvo, še posebej za kmetijstvo in živilsko-predelovalno industrijo.

Prav tako kritiki opozarjajo, da Agrokor ni primeren kupec niti s finančnega vidika, saj bo očitno prevzem financiral predvsem z dolgom in ne večinoma z lastniškim kapitalom, kot je napovedoval na začetku. Menijo tudi, da so finančni pogoji posla neugodni in da se Mercator prodaja prepoceni.

Postopek prodaje Mercatorja se je sicer v zadnjih mesecih zavlekel, a zadnji rok za izvedbo posla je 30. junij. Do okrepljene kampanje nasprotnikov tako prihaja tik pred zdajci.

V skladu z aneksom k prodajnemu sporazumu, ki sta ga konzorcij prodajalcev Mercatorja in Agrokor podpisala konec februarja, je nova cena za delnico Mercatorja postavljena pri 86 evrih. Agrokor naj bi poleg tega Mercator dokapitaliziral v višini 225 milijonov evrov, od česar naj bi banke prejele 200 milijonov evrov.

Preostanek sredstev naj bi šel za obratni kapital, banke upnice pa naj bi prispevale dodatnih 100 milijonov evrov posojil z namenom ureditve finančnih razmer v Mercatorju.

Mercator se je sicer z bankami upnicami in lizingodajalci že dogovoril o finančnem prestrukturiranju skupine, s čimer je zagotovljena dolgoročna finančna stabilnost družbe tudi brez vstopa Agrokorja. Ta sporazum je začel veljati ta teden. (sta)