Felipe VI., novi kralj za Španijo 21. stoletja

0

Španski prestolonaslednik, princ Asturije Felipe de Borbon je po abdikaciji svojega očeta Juana Carlosa postal novi španski kralj, drugi po obnovitvi monarhije leta 1975. Nekdanji olimpijski jadralec velja za bolj zadržanega od svojega očeta, ki se je od prestola poslovil osramočen sredi škandalov, in predstavlja predvsem novo upanje za monarhijo.

Felipe Juan Pablo Alfonso de Todos los Santos de Borbon y de Grecia se je rodil 30. januarja 1968 kot tretji otrok v zakonu med Juanom Carlosom in Sophio. Ima dve starejši sestri, danes 50-letno Eleno in 48-letno Cristino. Čeprav je najmlajši, je imel v španski monarhiji kot prvi moški potomec prednost do prestola.

Še kot prestolonaslednik španskega prestola je bil nosilec nazivov princa Asturije, Gerone in Viane. Naziv je sedaj pripadel njegovi najstarejši hčerki in novi prestolonaslednici, osemletni Leonor. Sam je kot kralj prevzel naziv Felipe VI.

Je diplomirani pravnik z Univerze v Madridu in magister znanosti iz mednarodnih odnosov, ki jih je študiral na ameriški univerzi Georgetown v Washingtonu. Za vrhovnega poveljnika španskih oboroženih sil se je uril tudi v vseh treh rodovih vojske. Govori špansko, katalonsko, francosko, angleško in celo nekoliko grško, piše v spletni enciklopediji Wikipedia.

Leta 1992 je na olimpijskih igrah v Barceloni nastopil kot jadralec in končal na šestem mestu v svojem razredu. Tedaj je bil tudi nosilec španske zastave na otvoritveni slovesnosti.

Dolga leta je bil eden najbolj zaželenih samcev v Evropi. Leta 2004 se je poročil z novinarko Letizio Ortiz, ki je bila za mnoge veliko presenečenje, še posebej ker je bila civilno že poročena in ločena. A javnost je zvezo načeloma sprejela pozitivno.

Njuno poroko 22. maja 2004 si je po televiziji ogledalo več kot 25 milijonov Špancev. Oktobra naslednje leto se jima je rodila hči Leonor, aprila 2007 pa še hči Sofia.

Felipeja so v javnosti dolgo primerjali z očetom Juanom Carlosom, ki je kralj postal pri 37 letih in odigral ključno vlogo pri prehodu Španije iz diktature generala Francisca Franca v demokracijo oz. ustavno monarhijo. Tudi 76-letni Juan Carlos je ob napovedi abdikacije dejal, da je “najbolje pripravljeni princ Asturije v španski zgodovini”.

Na prevzem prestola se je pripravljal že zelo zgodaj. Leta 1981, ob poskusu vojaškega udara in streljanju v parlamentu, je kot 13-letnik stal ob svojemu očetu, ki je na televiziji v vojaški uniformi z vsemi insignijami pozval pučiste, naj se umaknejo nazaj v vojašnice. “Hotel sem, da vidi, na kaj vse mora biti pripravljen kot kralj,” je nato potezo utemeljil Juan Carlos.

Toda nekdanja slava Juana Carlosa kot branika španske demokracije je v zadnjih letih močno zbledela. Njegov ugled je močno načela njegova pot v Bocvano leta 2012, ko si je sredi najhujše gospodarske krize in visoke brezposelnosti privoščil lov na slona. Že pred tem je na kraljevo družino temna senca padla leta 2010, ko je sodišče odprlo preiskavo zaradi suma korupcije proti njegovemu zetu Inakiju Urdangarinu. Sum je padel tudi na njegovo hči Cristino.

Felipeju se je na drugi strani ugled vztrajno krepil. Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je januarja objavil časnik El Mundo, je delež tistih, ki so želeli, da Juan Carlos preda prestol Felipeju, narasel za 17 odstotnih točk na 62 odstotkov. 66 odstotkov jih je pozitivno naravnanih do princa, 56 odstotkov pa jih je bilo mnenja, da bi lahko popravil ugled monarhije, če bi prevzel žezlo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Vloga španskega kralja je sicer v prvi vrsti protokolarna, čeprav je formalno suveren države in vrhovni poveljnik vojske. Formalno je on tisti, ki parlamentu predlaga v imenovanje predsednika vlade in člane vlade. Na koncu je tudi on tisti, ki podpiše zakone. Vendar pa imata pravo moč in oblast v španski ustavni monarhiji predvsem izvoljeni parlament in vlada. (sta)

felipe 6

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen