Lovro Šturm: Sodba v zadevi Patria ne more vzdržati zaradi očitnih kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin

Bele je na novinarski konferenci Zbora za republiko med drugim izpostavil načelo zakonitosti, ki je opredeljeno v slovenski ustavi in po katerem nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, niti ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Poudaril je, da tako ustava kot tudi mednarodni dokumenti govorijo o tem, da se lahko človeka kaznuje samo za dejanje.

Vendar pa obtožba zoper predsednika SDS Janeza Janšo, ki se pojavlja tudi v izreku sodbe, ne vsebuje opisa dejanja, je opozoril Bele. Tudi po procesni plati bi dejanje moralo biti opisano že v obtožbi, v nasprotnem primeru pa bi bilo obtožni predlog treba zavreči.

Dotaknil se je tudi pojma t.i. indične sodbe. V konkretnem primeru je sodišče po oceni Beleta z indičnim sojenjem prizadelo pravice obdolženca v kazenskem postopku. Ustava namreč določa, da mora biti vsakemu zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Janši je bilo to onemogočeno, saj v času postopka ni vedel, pred čem naj se brani, domnevna dejstva pa so bila postavljena šele z indično sodbo, je pojasnil pravnik.

Beleta tudi moti, da je sodišče postopek v nasprotju s pravico do sodnega varstva vodilo v smeri obsodbe, kar je po njegovi oceni pristransko. Kot je poudaril, se namigi iz medijev, da nekdo mora biti obsojen, ne bi smeli prenesti v pravo. “Mislim, da se je sodišče uklonilo prikazovanju mnenja, ki naj bi bilo javno mnenje,” je povedal Bele.

Najhujši udarec teži indicev pa je po besedah Beleta dal sam državni tožilec Andrej Ferlinc, saj ni preganjal povezanega kaznivega dejanja. Preganjal je namreč le sprejemanje obljube, ne pa tudi dajanja obljube. Bele je tudi ponovil, da bi morali biti za pravično sodbo znani komunikacijski način, kraj in čas kaznivega dejanja.

Pravnik Lovro Šturm je dodal, da je bil prvoobtoženi obsojen zaradi očitka kaznivega dejanja, ki ga v zakonu ni. To je tolikšna pomanjkljivost, da bi bilo “zaradi zmotne uporabe materialnega prava treba sodbo spremeniti in izreči oprostilno sodbo”.

Poleg tega je Šturm opozoril, da v izreku sodbe ni opredeljeno kaznivo dejanje, kar pomeni, da manjka tisto, kar je sploh treba dokazovati. Tudi to je po njegovi oceni razlog za takojšnjo oprostilno sodbo. Nasploh pa sodba v zadevi Patria po prepričanju Šturma “postavlja na glavo vse ustaljene standarde sojenja v kazenskopravnih zadevah”. (sta)

Lovro Šturm