Komisar za energijo Oettinger: Potek Južnega toka še ni jasen
Potek načrtovanega plinovoda Južni tok še ni jasen, prav tako še ni jasno, koliko plina bo šlo v katero članico EU. Poleg tega bo trajalo vsaj še tri leta, verjetno več, da bo plinovod v celoti deloval. Bolj kot Južni tok so za EU pomembni tranzitni plinovodi, na primer v Ukrajini, je danes v Bruslju dejal evropski komisar Günther Oettinger.
Južni tok ni novi vir, temveč nova pot dobave, saj ne bo spremenil obsega dobave plina, je še izpostavil komisar ob predstavitvi strategije za zmanjšanje energetske odvisnosti EU od zunanjih dobaviteljev, predvsem Rusije. Strategija jasno kaže, da Južni tok ni prednostni projekt EU.
Oettinger je tudi spomnil, da delovna skupina strokovnjakov Evropske komisije in Rusije preučuje pravni okvir za delovanje plinovoda na ozemlju EU. Glavna odprta vprašanja so načelo ločenosti proizvodnje in distribucije plina, dostop tretjih strank do plinovoda ter določanje dajatev za uporabo plinovoda.
Na ta vprašanja je decembra opozorila Evropska komisija ob oceni, da dvostranski sporazumi šestih članic unije z Rusijo niso v skladu z evropsko energetsko zakonodajo, in pozvala k pogajanjem o prilagoditvi sporazumov. Članice so nato komisijo pooblastile, da se v njihovem imenu pogaja z rusko vlado o teh sporazumih.
Poleg Slovenije so dvostranske sporazume z Rusijo o Južnem toku sklenile še Bolgarija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija ter Srbija. Oettinger je danes povedal, da so v tesnem stiku z vsemi vpletenimi stranmi. (sta)