Tokrat Gorše oproščen v zadevi HKS Sicura. Upniki vztrajajo, da je kriv.
Višje sodišče v Ljubljani je nekdanjega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta v zadevi HKS Sicura oprostilo in razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Upniki HKS Sicure vztrajajo, da jih je Gorše, ki je bil v torek v Kopru obsojen še v enem primeru zlorabe položaja in je od januarja brez dovoljenja za delo upravitelja, oškodoval.
Na prvostopenjskem sodišču sta bila Gorše in Jože Šušteršič obsojena zaradi zlorabe položaja pri vodenju stečaja Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura oz. napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. Goršetu je sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Dejana Fekonja pred letom dni prisodila štiri leta, Šušteršiču pa tri leta zapora. To sodbo je sedaj višje sodišče razveljavilo.
Šušteršič je namreč s prodajo terjatev HKS Sicura, ki jih je od Goršeta kupil za nekaj več kot osem milijonov takratnih tolarjev, dobil 54,97 milijona tolarjev (okoli 229.400 evrov).
Gorše in Šušteršič sta po mnenju višjega sodišča utemeljeno opozarjala, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno navedlo, da je bilo dokazano, da Gorše dolžnikov ni pozval na povračilo dolgov, saj to ne drži. Izpostavili so tudi, da upniški odbor ni bil naklonjen podaljševanju zaposlitve dveh delavk, ki bi še naprej izterjevale terjatve. Prav navedeno pa so okoliščine, ki so po oceni višjega sodišča bistvene.
Goršetov zagovornik Emil Zakonjšek pa je za spletni portal 24ur.com dejal, da je višje sodišče ugotovilo, da je bilo Goršetovo ravnanje v skladu z zakonodajo in gospodarno pri prodaji terjatev, glede na takratne okoliščine in dejansko stanje v času, ko je do prodaje prišlo.
Glede odločitve sodišča, da se oškodovance z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki napoti na pravdo, pa Zakonjšek pravi, da bodo morali, če so bili v stečajnem postopku oškodovani, pravico iskati v civilni tožbi, a Zakonjšek misli, da imajo bolj malo možnosti, saj je sodišče pokazalo, da je bil postopek stečaja korektno izpeljan.
Sodnica okrožnega sodišča Dejana Fekonja je pa je lani ob izreku sodbe dejala, da je bilo nedvomno dokazano, da je Šušteršič Goršeta napeljeval k zlorabi položaja pri vodenju stečajnega postopka, prav tako pa je bila po njenem mnenju nedvomno dokazana Goršetova zloraba položaja.
Poudarila je, da je Gorše v stečajnemu postopku Banki Slovenije, upniškemu odboru in stečajnemu senatu večkrat podajal zavajajoče navedbe, da dolžniki ne plačujejo dolgov, zaradi česar bi bila smiselna prodaja terjatev, upniški odbor in stečajni senat pa sta se z njegovim predlogom strinjala.
Upniki HKS Sicure kljub oprostilni sodbi ostajajo prepričani, da jih je Gorše oškodoval, in to v precej večjem znesku, kot mu je bilo očitano. “Nauk zgodbe je, da če si pridobiš dovolj denarja in imaš zaveznike na pravih mestih, si lahko privoščiš karkoli in za nepravilnosti ne odgovarjaš,” je ocenil Oblak.
Upnike HKS Sicure je višje sodišče z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki zaradi oprostilnih sodb napotilo k pravdi. Oblak se sprašuje, kakšen smisel bi to imelo, saj država tudi z enormnimi sodnimi taksami skrbi, da se državljani po pravico ne bi preveč zatekali na sodišče.
Koprsko okrožno sodišče je Goršeta v torek sicer spoznalo za krivega poslovne goljufije, zlorabe položaja in pranja denarja v stečaju družbe Hidro Koper in ga obsodilo na deset let zapora. Ta sodba še ni pravnomočna.
Gorše pa je od januarja tudi brez dovoljenja za delo stečajnega upravitelja, saj ni izpolnjeval pogoja zakona, ki določa, da mora imeti upravitelj sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost.
Pravosodni minister Senko Pličanič je Goršetu na podlagi takrat veljavnega zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju 4. oktobra 2012 izdal odločbo o začasni ustavitvi imenovanja za upravitelja v novih zadevah, so za STA pojasnili na pravosodnem ministrstvu.
Nato pa je januarja letos izdal odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, ker Gorše ni izpolnjeval pogojev iz insolvenčnega zakona. Ta določa, da mora imeti stečajni upravitelj sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost. Skladno z zakonom je namreč upravitelj upnikom odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa tega ni storila. V stečajnem postopku je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov. (Janja Zalar, sta)
Brane Gorše