Slovenska literatura onkraj slovenskih meja

Ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve s slovenskimi diplomatskimi predstavništvi in konzulati v tujini soodločata o sofinanciranju projektov iz kulturnega sklada. V obdobju od januarja do konca aprila tako sofinancirajo 30 kulturnih področij, od tega šest projektov, povezanih s knjigo, ki jim iz skupne “vreče” 26.000 evrov namenijo 3800 evrov.

Predstavništva in slovenski lektorati v tujini so, kot so zapisali na ministrstvu za kulturo, obenem tudi največji prireditelji literarnih večerov. Tako so denimo lani veleposlaništva v Parizu, Cordobi, Buenos Airesu, Guadalajari, Ottawi, Toronto in Vancouvru soorganizirala odmevne predstavitve pisatelja Borisa Pahorja ob njegovem 100. rojstnem dnevu.

Ministrstvo za kulturo vsako leto objavi tudi razpis za ustvarjanje v umetniških rezidencah v Berlinu, Londonu, New Yorku in na Dunaju. Na letošnjem je bilo uspešnih tudi 13 literatov. Obenem si ministrstvo prizadeva, da bi bila Slovenija osrednja gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu, kar je tudi eden izmed ciljev Nacionalnega programa za kulturo 2014-2107. V ta namen je Javni agenciji za knjigo RS (JAK) že lani naročila študijo o projektu.

JAK je tudi sicer s številnimi projekti in razpisi ena od osrednjih institucij, ki skrbi za promocijo slovenske knjige v svetu. Tako je lani izvedla štiri nacionalne predstavitve na osrednjih knjižnih sejmih – v Leipzigu, Bologni, Frankfurtu in Moskvi. Pri svojem sodelovanju je povezana s sorodnimi institucijami v tujini.

Med drugim so lani ponovno pripravili seminar za tuje prevajalce slovenske literature, ki se ga je udeležilo 15 prevajalcev v 12 različnih jezikov, sedem slovenskih avtorjev pa je prejelo rezidenčno štipendijo JAK in gostovalo v sedmih centrih v tujini.

Na Dunaju deluje slovenski kulturni institut v tujini Skica, ki promociji slovenskih avtorjev namenja posebno pozornost. Od ustanovitve je Skica podprla literarne večere 14 avtorjev in soorganizirala deset literarnih dogodkov. Kot poudarjajo, so predpogoj promocije slovenske literature v Avstriji vzorčni prevodi v nemščino. Obenem opozarjajo, da promociji botruje tudi ambicija posameznega avtorja. Pri pripravi literarnih dogodkov Skica sodeluje z JAK, ki jo ocenjujejo kot zanesljivega partnerja.

Kot pomemben dejavnik promocije izpostavljajo umetniške rezidence, ki jih financira ministrstvo za kulturo. Pri tem kot primer sinergije med avtorjem, rezidenčnim programom in Skico navajajo pesnico Anjo Golob, ki je v času gostovanja poleg pisanja romana nastopila na branjih del, se predstavila na festivalu Sommerloch, osebni stiki pa so botrovali objavi pesmi v reviji Wespennest, kar je pripomoglo, da je nastopila tudi na dunajskem knjižnem sejmu. Za 2014 v Skici načrtujejo predstavitev vsaj osmih avtorjev ter prevod pesniške zbirke Esada Babačića.

Nedaleč od Pariza stoji Kulturni center v Tinqueuxu, pod čigar okriljem že nekaj let deluje Hiša slovenske poezije, ki jo vodi umetnica Mateja Bizjak-Petit. Med drugim vsako leto pripravijo praznovanje kulturnega praznika 8. februarja. Vsako leto poskrbijo tudi za udeležbo na sejmu poezije v Parizu, kjer slovenski pesniki na dan odprtja zasedajo glavni oder, branje pa se nadaljujejo še v rezidenčnih prostorih slovenskega veleposlaništva v Parizu. Letos se bodo na odru zvrstili Milan Jesih, Tone Škrjanec, Anja Golob in Jure Jakob. S pomočjo JAK bodo izdali francoski prevod pesniške zbirke Duh želve je majhen in zelo star. S profesorico Nadjo Dobnik pripravljajo prevajalski festival Fragment, ki študente prevajalstva z ljubljanske univerze poveže z vidnimi imeni francoske poezije.

Kot pomembnega promotorja slovenske literature velja omeniti tudi Društvo slovenskih pisateljev, ki organizira številne izmenjave s sorodnimi društvi po vsem svetu ter podpira gostovanja slovenskih književnikov v tujini; lani so podprli 19 literatov.

Ena redkih slovenskih založb, ki je angažirana na tem področju, je Beletrina. Kot so povedali za STA, se jim zdi promocija slovenske ustvarjalnosti v tujini pomembna, čeprav je finančna korist zanemarljiva. S tem spletajo vezi z literarno srenjo po vsem svetu, kar jim pomaga pri organizaciji mednarodnih festivalov in obiskih tujih literatov. Najbolj plodno sodelujejo s slovenskimi veleposlaništvi v tujini in lektorati. Slednji se, kot opažajo, v zadnjem obdobju zaradi zmanjševanja sredstev zapirajo, kar vsekakor ne bo pripomoglo k boljši prepoznavnosti slovenske literature v tujini.

Predstavitvi slovenskih romanov v “slovanskem svetu” se s projektom Zbirka 100 slovanskih romanov priključuje Forum slovanskih kultur. Z izborom desetih romanov, ki so nastali po letu 1989, zapolnjujejo literarno vrzel sodobne slovanske književnosti.

Na vse slabše razmere na področju promocije knjige v tujini pa opozarja pesnica in prevajalka Barbara Pogačnik. Kot poudarja, je mednarodno sodelovanje na literarnem področju po koncu mega projekta Svetovne prestolnice knjige prepuščeno “entuziazmu in zasebnim žepov revnih ustvarjalcev, ki pa bodo sedaj s sesutjem založniškega sistema postali berači”.

Po njenem mnenju se je JAK “v teh časih krize odločila za ‘racionalizacijo’. Želi si zmanjšati število avtorjev, ki se lahko uveljavijo v tujini, zato je znatno povišala podporo pri prevodu v tuje jezike nekaj izbrancem ter izločila druge – sicer kvalitetne – avtorje, četudi ne ve, ali se bodo v tujini bolje znašli ti ali oni”, je bila za STA kritična Pogačnikova. Skrbi jo, da bo prišlo do situacije, “ko se za samo dva najviše uvrščena avtorja porabi 27 odstotkov letnega proračuna, za prvih pet avtorjev 46, za vse avtorice skupno pa v okviru istega razpisa le nekaj več kot tri odstotke. (Jasmina Vodeb, sta)

Zbirka Naša beseda