Predstojnik oddelka UKC Maribor na daljšem dopustu brez nadomestila plače

Na primer je v današnji izdaji opozoril časnik Dnevnik, po pisanju katerega je direktor UKC Maribor Gregor Pivec predstojniku Vrabiču odobril odsotnost z dela, da je ta lahko šel do oktobra delati na Arabski polotok.

“Neplačano odsotnost z dela in njeno trajanje je direktor odobril v skladu z 39. členom kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, ki določa, da je delavec lahko odsoten z dela brez nadomestila plače tudi nad 30 dni v posameznem koledarskem letu, če to dopušča delovni proces,” so za STA pojasnili v UKC Maribor.

Predstojnik je odsoten od začetka letošnjega leta in se vrača 1. oktobra. V času njegove odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik. “Zaradi omenjene odsotnosti delo na oddelku za plastično in rekonstruktivno kirurgijo ni moteno, saj dogovorjeni program z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izpolnjujemo oziroma ga celo presegamo,” so še dodali v kliničnem centru.

Po poročanju Dnevnika je kirurg na dobro plačanem “dopustniškem” delu v Kuvajtu. V UKC Maribor naj bi takšno ugodnost omogočili še specialistki kirurginji Jerneji Vidmar, ki je prav tako zaposlena na oddelku za plastično in rekonstruktivno kirurgijo in naj bi leto dni ostala v Afriki.

Takšne odsotnosti so po navedbah časnika v drugih zdravstvenih ustanovah mogoče le v primeru izobraževanja. V ljubljanskem kliničnem centru ali v celjski bolnišnici daljših neplačanih odsotnosti zdravnikov zaradi zasebnega dela v zadnjem času niso odobrili.

Kot je za Dnevnik povedal predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina, predstojniki ne smejo biti preveč odsotni. Dolgoročno bi lahko po njegovem takšne dileme rešili z ločitvijo na ekskluzivne in neekskluzivne pogodbe o zaposlitvi, kakršne predlagajo v zdravniških organizacijah. Če bi se zdravniki odločili za prvo možnost, bi bili zaposleni za poln delovni čas zgolj pri enem delodajalcu in imeli v tej bolnišnici možnost nadurnega dela in stimulacij, v drugem primeru pa bi bili pri matičnem delodajalcu zaposleni za največ 32 ur na teden. Delali bi tudi drugje, a bi z večjo svobodo izgubili del varnosti in ugodnosti. Poleg tega bi morali tudi drugi delodajalci prevzeti svoj del obveznosti, na primer pri bolniški ali dopustih. (sta)

UKC Maribor