Mladi v Janezu Pavlu II. še danes vidijo upanje in vzor

V milijonskih množicah mladih na srečanjih s papežem vsakokrat tudi Slovenci

Papež Janez Pavel II., ki bo konec aprila v Vatikanu skupaj s papežem Janezom XXIII. razglašen za svetnika, je bil zelo pozoren do sveta mladih. V času svojega pontifikata je mladim vsako leto namenil poslanico, s čimer nadaljujeta tudi njegova naslednika, prav tako se nadaljuje tradicija svetovnih dnevov mladih, za katere je papež dal pobudo leta 1984.

Po začetku v Rimu so se svetovni dnevi, organizirani vsaki dve ali tri leta, selili po vsem svetu. Papež Janez Pavel II. se je z množicami mladih srečal v Argentini, Španiji, na Poljskem, v ZDA, v Franciji in Kanadi, za najbolj množično pa velja srečanje na Filipinih leta 1995, ki se ga je udeležilo okoli pet milijonov ljudi.

Srečanja, na katera vsakič odpotujejo tudi mladi iz Slovenije, veljajo za največji shod katoliške mladine. Mladi so množično obiskali tudi lansko srečanje v brazilskem Riu de Janeiru, ki se ga je prvič udeležil sedanji papež Frančišek.

Tajnik Medškofijskega odbora za mladino in duhovni asistent Društva SKAM – Skupnosti katoliške mladine Tone Česen med razlogi mladih za udeležbo na svetovnem dnevu navaja dobra poznanstva, ki jih tam spletejo, priložnost za poglobitev vere in samo srečanje s papežem. “Iz teh srečanj marsikdo dobi močno spodbudo za vsakdanje življenje,” je dejal za STA. Po njegovih besedah se svetovnih dnevov, ki so organizirani v Evropi, vsakokrat udeleži med 700 in 900 mladih iz Slovenije, na svetovne dneve izven Evrope pa običajno potuje okoli 100 Slovencev.

Janez Pavel II. za mlade tudi zgled, kako se soočati z boleznijo in trpljenjem

Kot pravi Česen, sta mlade pri Janezu Pavlu II. pritegnila predvsem njegova bližina in preprostost. “Bil je preprost človek in to je znal prenesti tudi v svoje vedenje,” je dejal Česen, ki meni, da so mladi v papeževih gestah čutili toplino in bližino.

Tisti, ki so bili mladi v zadnjih letih papeževega življenja, pa so v njem po Česnovih besedah videli tudi zgled, kako se soočati z boleznijo in trpljenjem. “Za mnoge je bil pričevalec v tem, da se ni prepustil lahkotnosti in se ni umikal pred trpljenjem, da je sprejel življenje tako, kot se mu v nekem trenutku podarja – kot izraz Božje volje,” je dejal Česen.

Petra Mikeln iz Ljubljane, ki se je udeležila svetovnih dnevov v Rimu leta 2000 in v Torontu leta 2002, pravi, da se je na teh srečanjih čutilo, da je Janez Pavel II. res želel biti mladim blizu in da je v mlade polagal svoje upanje. “Res je imel rad mlade in je verjel v njih,” je dejala.

Mikelnova je imela kot predstavnica Slovenije na večerni maši v Rimu možnost sedeti na odru le nekaj metrov od papeža. Kot pravi, je bil poseben občutek opazovati dvomilijonsko množico mladih in hkrati papežev izraz na obrazu, ki je sporočal, da je papež živi z mladimi in da mu je med njimi lepo. Kljub starosti in težavam, ki jih je imel, je ob prepevanju ploskal in mahal, na obrazu pa je imel ves čas nasmeh, se spominja Mikelnova.

Po njenih besedah takšna mladostna zagnanost in vera toliko mladih posamezniku dajeta upanje. Tudi ko se po toliko letih spominja tistih dogodkov, ji še danes vlivajo optimizem v življenju, je dejala.

Karizma Janeza Pavla II. ostaja med mladimi močno živa tudi po njegovi smrti, “kot nekakšna dediščina”, je dejal Česen. Tako po njegovih besedah želijo biti številni mladi, ki so vsak na svoj način del zgodbe Janeza Pavla II., zraven tudi ob njegovi razglasitvi za svetnika.

Mladi želijo biti tudi del slovesne razglasitve Janeza Pavla II. za svetnika

Slovesnosti v Vatikanu konec aprila se bodo tako udeležili tudi Slovenci, v organizaciji Društva SKAM bo v Rim romalo okoli 200 mladih. Kot je pojasnil Česen, se bodo udeležili slovesne razglasitve, priložnost pa izkoristili tudi za odkrivanje bogate zgodovine Rima.

Andragoginja Ana Žemva iz Gorij pri Bledu pojasnjuje, da se je za aprilsko romanje v Rim odločila, ker bo ponosna, da bo del slovesnega dogodka, in ker bodo tako skupaj z verniki z vsega sveta izkazali hvaležnost in spoštovanje Janezu Pavlu II. in tudi sedanjemu papežu Frančišku.

“Papež Janez Pavel II. nam je lahko za vzor, znal se je pohecati, znal je prisluhniti, odpuščati, sprejeti visoke politike in se približati preprostim ljudem, še zlasti tistim, ki jim življenje ni prizanašalo s stiskami,” o papežu meni Žemva.

Obenem poudarja, da nas je papež, kljub temu da smo majhna država, nagovoril v našem jeziku. Žemva se tako spominja tudi papeževega obiska v Sloveniji, ko je kot otrok papeža v živo videla v ljubljanskih Stožicah. “Spominjam se, da je vse živelo za obisk papeža. Organizirani so bili posebni vlaki z dodatnimi vagoni. Res nisi videl, kje je začetek in kje konec vlaka. Toliko ljudi z istim ciljem – papeža pozdraviti v živo. In vse te belo-rumene zastavice, ki so zaplapolale ob njegovem prihodu. Tak sprejem doživijo le veliki ljudje,” je prepričana Žemva. (Sonja Poznič Cvetko, sta)

Množica mladih na obisku papeža Janeza Pavla II. -ega v Postojni