Izšla biografija o Stalinu – romaneskno delo na zgodovinsko podlago
Cankarjeva založba je izdala biografijo o Josifu Stalinu, v kateri je angleški zgodovinar Simon Sebag Montefiore na romanesken način, a podkrepljen z viri, opisal sovjetskega diktatorja od Leninove smrti leta 1924 do njegove smrti leta 1953. “To je očarljiva knjiga o strašnem človeku in strašnem času,” je prepričan zgodovinar Jože Pirjevec.
Več kot 600 strani dolgo knjigo Stalin s podnaslovom Na dvoru rdečega carja sta v slovenščino prevedli Danica Križman in Jolanda Blokar ob pomoči svetovalke, zgodovinarke Katerine Malšina. Montefiore, potomec judovske družine, specializiran za rusko zgodovino, je v njej zajel življenje slavnega sovjetskega politika od njegovega vzpona na oblast po Leninovi smrti do njegove preobrazbe v diktatorja in voditelja svetovne velesile.
Kot je na današnji predstavitvi dejal urednik Tine Logar, je delo zasnoval kot dramsko sliko v 58 poglavjih s prologom in epilogom, dodal jim je vrsto fotografij, nekaj zemljevidov in Stalinovo družinsko drevo. Stalina je po njegovih besedah mogoče spoznati kot očeta in soproga, čigar druga žena Nadja je storila samomor, kot grobega politika in povzpetnika, kot izjemno načitanega intelektualca ter kot osebnost z zakavkaško pretkanostjo in izredno nezaupljivostjo do ljudi. Spoznati je mogoče tudi njegove ožje sodelavce – komunistično vodstvo, ki je tako kot Stalin sam večinoma izviralo iz Zakavkazja.
Montefiore je v svoji pripovedi predstavil tako Stalinovo mentalno strukturo, njegovo delo na notranjepolitičnem področju kot boj s t.i. kulaki in ustanavljanje lagerjev. Napisal jo je po večletnem raziskovanju, ki ga je vodilo od Moskve do Gorija in Sočija. Pogovarjal se je s potomci in še živečimi ljudmi, tudi z njegovo hčerjo Svetlano, je povedal urednik.
To je zgodovina Stalinovega okolja oziroma njegovega dvora – v izvirniku se naslov knjige glasi Stalin: Dvor rdečega carja – in odnosov do ljudi, ki so bili vpeti na ta dvor, je dejal Pirjevec, ki je slovensko izdajo pospremil s predgovorom. Po njegovem mnenju je bil Stalin bolj nevaren do svoje okolice, kot sta bila Tito in Hitler. Mučil je na milijone ljudi in dobil drugo svetovno vojno, vendar pa je ruski narod za zmago plačal ogromen davek, noben drug narod tolikšnega, je spomnil Pirjevec.
A čeprav je imel brezobziren odnos do človeškega življenja, celo do svoje družine, Stalin ni bil banalen človek. Zelo veliko je bral, izjemno rad je imel umetnost, zlasti glasbo in gledališče. Od vseh velikih diktatorjev 20. stoletja nihče ni bil tako izobražen, je poudaril Pirjevec. Stalin se je izobraževal v semenišču v Tbilisiju, kjer se je navzel miselnosti radikalnega fanatizma. To je bila “izkrivljena, a temeljita izobrazba”, je povedal Pirjevec. Po njegovih besedah je ves čas uporabljal biblične izraze in izreke ter “v svojo politično akcijo vnesel vso zadrtost velikega inkvizitorja”. (sta)