EVA IRGL: Koalicija hoče nagajati in se norčevati iz volje ljudstva! Odlok o datumu referenduma na ustavno presojo.

Poslanci SDS so se odločili za obstrukcijo glasovanja. Vodja strankine poslanske skupine Jože Tanko je koaliciji očital kršenje demokratičnih standardov in neupoštevanje odločbe ustavnega sodišča. SDS je takoj po koncu glasovanja na družbenem omrežju Twitter napovedala novo ustavno presojo odloka zaradi “neustavnosti ravnanj koalicije”.

Tanko je po glasovanju v izjavi za medije pojasnil, da bodo tudi danes sprejeti odlok izpodbijali na ustavnem sodišču, ker sta vlada in koalicija postavili tehnične ovire, ki preprečujejo kar najvišjo možno udeležbo na referendumu.

Ustavno sodišče je namreč po njegovih besedah DZ napotilo na to, da določi takšen datum izvedbe referenduma, ki bo zagotovil kar najvišjo udeležbo volivcev. Kar je predlagala koalicija, pa je v nasprotju s tem predlogom, je poudaril. Iz tega razloga so poslanci SDS glasovanje o odloku obstruirali.

DZ je nato sprejel odlok, ki za datum referenduma določa 8. junij in ne 25. maja, ko bi ga lahko izvedli hkrati z evropskimi volitvami, kot je predlagal SDS. S tem si je vlada po Tankovih besedah “ob vsem navideznem naporu” za racionalno porabo sredstev zdaj privoščila še dodaten strošek, ki ga v primeru, da bi bil referendum izveden 25. maja, ne bi bilo.

Poslanska razprava na današnji izredni seji DZ je postregla z že slišanimi mnenji strank o tem, kateri dan bi bil primeren za izvedbo referenduma o arhivih. Koalicijske PS, SD in DeSUS so vztrajale pri 8. juniju, opozicijski SDS in SLS pa pri 25. maju, ko bodo tudi evropske volitve.

Na seji ni bilo slišati mnenj poslancev DL in NSi, rezultati glasovanja pa so pokazali, da so v DL glasovali za referendumski odlok, v NSi pa proti. Po pričakovanju so poslanci PS, SD in DeSUS glasovali za odlok, poslanca narodnosti Roberto Battelli in Laszlo Gönz sta se izrekla proti, nepovezani poslanci pa niso glasovali.

Minister za kulturo Uroš Grilc je na seji DZ poudaril, da ostaja pri podpori 8. juniju kot referendumskemu dnevu. Pri tem je pozval poslance, naj referenduma ne povezujejo z evropskimi volitvami in s tem razvrednotijo pomembno temo o arhivih. Poslanka SDS in prvopodpisana pod referendumsko pobudo Eva Irgl pa je dejala, da bi izbira 25. maja pomenila najnižje stroške in največjo udeležbo na referendumu.

Ustavno sodišče je sicer prejšnji odlok o razpisu referendumu razveljavilo 17. aprila, DZ pa naložilo, naj v sedmih dneh po objavi odločbe v uradnem listu sprejme nov odlok z novim datumom izvedbe referenduma. Ustavni sodniki so namreč soglasno ugotovili, da bi izpeljava referenduma 4. maja otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja na referendumu.

Po noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki jo je DZ potrdil konec januarja, se spreminja način vpogleda v podatke o nekdanjih funkcionarjev katere izmed družbenopolitičnih organizacij. Trenutno ni omejitev pri takšnih vpogledih, po novem pa bo moral uslužbenec arhiva v mapi prekriti občutljive osebne podatke.

Če bo raziskovalec želel videti tudi te, se bo moral obrniti po dovoljenje na arhivsko komisijo. Zato nasprotniki novele trdijo, da ta arhive tehnično bolj zapira. Trdijo tudi, da po prekrivanje občutljivih osebnih podatkov vzelo preveč časa za normalno in neovirano raziskovanje arhivov.

Na drugi strani novela spremembe prinaša pri vpogledu v osebne dosjeje žrtev nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, denimo nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Trenutno je vpogled v osebni dosje žrtve SDV mogoč le, če ga odobri arhivska komisija, ta pa dostop odobri le, če oseba ni več živa in če je od njene smrti minilo več kot deset let.

Po novem pa bo vpogled mogoč v vse dosjeje (tudi še živih oseb), pri čemer bodo občutljivi osebni podatki prekriti. Zato podporniki novele trdijo, da arhive bolj odpira.

Predlagatelji so pod zahtevo za razpis referenduma zbrali več kot 46.000 podpisov volivcev. Po besedah Irglove veliko število podpisov potrjuje dobro zavedanje ljudi, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti.

Minister Grilc odgovarja, da novela, ki jo je DZ sprejel 28. januarja, v ničemer ne zapira arhivov, temveč da se le pregledno in s širokim soglasjem stroke odziva na neustrezne rešitve aktualnega arhivskega zakona.

Koalicija pa vztrajanje SDS pri 25. maju tolmači kot zlorabo referenduma za dosego čim boljšega volilnega rezultata. Nasploh je koalicija kritična do odločbe ustavnega sodišča. Ocenjuje, da je sodišče seglo prek svojih pristojnosti in se postavilo v vlogo zakonodajalca.

Po navedbah direktorja službe Državne volilne komisije Dušan Vučko na seji odbora za kulturo 27. marca bodo stroški referenduma, če bo ta potekal samostojno, za 2,2 milijona evrov višji, kot bi bili, če bi potekal skupaj z evropskimi volitvami. Če bi referendum potekal skupaj z volitvami v Evropski parlament, bi namreč (ob predpostavki, da bi bile volilne komisije enojne), stal okoli 1,3 milijona evrov, če bo potekal samostojno, pa okoli 3,5 milijona evrov, je pojasnil Vučko. (sta)