EU o plinskem sporu in novih sankcijah proti Rusiji

“Izjemno sem zaskrbljen zaradi nadaljnjega zaostrovanja napetosti na vzhodu Ukrajine. To je usklajena kampanja nasilja proruskih separatistov, ki želijo destabilizirati suvereno državo Ukrajino,” je danes poudaril generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen in opozoril, da bo vsako nadaljnje vojaško vpletanje le še bolj osamilo Rusijo.

Ponoven pojav moških s posebnim ruskim orožjem in v uniformah brez oznak, ki so jih ruske sile nosile ob nezakonitem in nelegitimnem odvzemu Krima, je po njegovih besedah resen razvoj dogodkov, zato je Rusijo pozval, naj ukrepa za umiritev razmer in umakne sile, vključno s posebnimi enotami, z območja okoli ukrajinske meje.

V tem kontekstu bo v Luksemburgu v ponedeljek najprej zasedanje zunanjih ministrov EU, ki se ga bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, in nato v torek še zasedanje obrambnih ministrov EU, ki bodo o Ukrajini razpravljali skupaj z Rasmussenom, ki se ga bo predvidoma udeležil tudi slovenski obrambni minister Roman Jakič.

A kljub zaostrovanju razmer v Ukrajini – proruski separatisti so v več mestih na vzhodu razglasili neodvisnost in napovedali referendum; v spopadih v Slavjansku, kjer so ukrajinske sile davi začele operacijo proti proruskim oborožencem, so na obeh straneh padle smrtne žrtve – odločitve o uvedbi gospodarskih sankcij proti Rusiji v ponedeljek predvidoma ne bo.

Pričakovati je namreč, da bosta Amerika in Evropa dali sprva priložnost diplomaciji, da na sestanku Ukrajine, Rusije, ZDA in EU v četrtek v Ženevi poišče politične rešitve. Poleg tega gospodarske sankcije delijo članice unije, saj bi jih različno močno udarile. Nabor teh sankcij, vključno s finančnimi, energetskimi in embargom na orožje, po uradnih navedbah še pripravljajo.

Viri pri EU so sicer v petek napovedali, da odločitve o gospodarskih sankcijah zagotovo ne bo, in pojasnili, da bo glavno vprašanje, ali bodo ministri pristojne službe pozvali k razširitvi drugega kroga sankcij, torej k dopolnitvi seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in z zamrznitvijo premoženja.

A vmes se je zgodil Slavjansk in za zdaj ni jasno, kako bosta to in siceršnji razvoj dogodkov do sestanka vplivala na odločitve zunanjih in obrambnih ministrov v začetku tedna v Luksemburgu. Iz Pariza je na primer danes prišlo opozorilo, da se bodo v primeru “vojaškega zaostrovanja” razmer v Ukrajini zavzeli za nove sankcije, ki pa jih niso opredelili.

Ministri bodo v ponedeljek razpravljali tudi o usklajenem odzivu EU na plinsko vprašanje, ki ga je odprla ukrajinska kriza. Osemnajst članic, tudi Slovenija, je pred dnevi od Putina dobilo pismo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi ukrajinskega dolga za ruski plin ter svari pred posledicami za dobavo plina Evropi.

K enotnemu odzivu unije je v petek pozval tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, češ da Putinovo pismo ustvarja resen problem za skupno energetsko varnost Evrope. Zunanji ministri naj bi se o tem vprašanju po telefonski konferenci posvetovali tudi z energetskimi ministri.

Prav tako bodo ministri predvidoma formalno potrdili trgovinske ukrepe v podporo ukrajinskemu gospodarstvu in milijardo evrov makroekonomske pomoči. Pričakuje se tudi, da bodo na seznam oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja v uniji zaradi zlorabe javnih sredstev v Ukrajini, dodali še štiri imena.

Velika Britanija, Poljska in Švedska so pozvale tudi k razpravi o posebni civilni misiji unije, ki bi Ukrajincem pomagala pri reformi pravosodja in policije, podobni Eulexu na Kosovu. A odločitve o tem ni pričakovati, saj je prioriteta opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, o kateri so se le stežka dogovorili.

Ministri bodo govorili tudi o gospodarskih posledicah priključitve Krima k Rusiji, na primer za carinske dajatve in vizume. V EU poudarjajo, da ne gre za sankcije proti Krimu, temveč za preučitev posledic njegovega novega statusa. Po navedbah virov pri EU v ponedeljek odločitev ne bo, saj se predlogi Evropske komisije pričakujejo v naslednjem tednu.

V senci ukrajinske krize sta na dnevnem redu tudi Sirija in BiH, a poglobljene razprave ni pričakovati. Ministri bi morali o BiH razpravljati marca, a so pogovor zaradi Ukrajine preložili na ta mesec. Preučili bodo kratkoročne rešitve za socialne probleme in zagotovitev delovanja pravne države ter dolgoročne rešitve za izboljšanje delovanja institucij.

Slovenija je k razpravi prispevala s pismom, v katerem med drugim predlaga, da bi morala EU začeti visoki dialog z BiH, podoben dialogu Srbije in Kosova, ter tako voditi dobro pripravljen proces soočanja s političnimi in gospodarskimi izzivi v državi s konkretno zastavljenimi cilji, pri čemer naj bi bila glavni in končni cilj tega procesa obsežna ustavna reforma.

Na dnevnem redu obrambnih ministrov bo v torek v Luksemburgu poleg ukrajinske krize tudi potek vojaške operacije v Srednjeafriški republiki. Od generalnega sekretarja Nata Rasmussena lahko sicer članice unije znova pričakujejo poziv h krepitvi obrambnih izdatkov, potem ko jih je marca ameriški predsednik Barack Obama opomnil, da svoboda ni zastonj. (sta)