DZ mora razpisati nov datum o referendumu o arhivski noveli

V odločbi je ustavno sodišče zapisalo, da določitev datuma glasovanja sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice, pri čemer mora zakonodajalec ravnati razumno oziroma tako, da te pravice ne omejuje: “To pomeni, da mora datum določiti tako, da bo omogočil čim večjemu številu volilnih udeležencev udeležbo na referendumskem glasovanju.”

Tega se je po navedbah ustavnih sodnikov zavedal tudi zakonodajalec, ko je v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi določil, da se v času decembrskega državnega praznika, božično-novoletnih praznikov, šolskih počitnic in poletnih dopustov referendumska opravila ne morejo izvajati.

Po odloku, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, bi bila glasovalni dan na referendumu nedelja, 4. maja, pred katero bi potekali prvomajski prazniki in počitnice. V to obdobje bi po ugotovitvah ustavnih sodnikov padla tudi zaključek volilne kampanje in predčasno glasovanje. “Določitev dni predčasnega glasovanja v času praznikov in počitnic in dneva glasovanja takoj za njimi pa že sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu,” so prepričani sodniki.

Da se volivcem omogoči čim učinkovitejše izvajanje pravice glasovanja je po mnenju ustavnih sodnikov pomembno tudi zato, ker je nova ustavna ureditev uvedla strožje pogoje (kvorum), po katerih je lahko zakon na referendum zavrnjen. Spomnili so tudi, da je imela koalicija, ko je za dan glasovanja določila 4. maj, na voljo tudi druge možnosti.

V odločbi je ustavno sodišče odgovorilo tudi na zatrjevanje DZ, da ni dobro mešati referendumske kampanje in kampanje za evropske volitve. Ob tem so spomnili na ustavno odločbo iz leta 1996, po kateri za istočasno glasovanje ni ovir.

“Res je, da lahko volivke in volivci svobodno izrazijo svojo voljo z glasovanjem na referendumu, če so dobro obveščeni o predmetu odločanja. Zato je skrb za dobro informiranost in seznanitev z vsebino zakona … sama po sebi nujna za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu. Vendar bi bil cilj izognitve prepletanja referendumske in volilne kampanje, tudi če bi šlo za ustavno dopusten cilj, mogoče doseči tudi brez poseganja v pravico glasovanja na referendumu,” menijo ustavni sodniki. Ob tem dodajajo, da zadostne možnosti za to daje prvi odstavek 33. člena zakona o referendumu, ki govori o času, v katerem mora DZ razpisati referendum.

Do drugih vprašanj iz zahteve pa se ustavno sodišče ni opredeljevalo.

Oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma so zahtevali poslanci SDS. Menili so namreč, da bi bila izvedba referenduma 4. maja neracionalna in da bi bilo cenejše, če bi referendum potekal skupaj z evropskimi volitvami, 25. maja. Ker bi referendumska kampanja padla v čas prvomajskih počitnic, ko mnogi odidejo na dopust, bi bilo s tem, kot so ocenjevali, mnogim oteženo glasovanje in spremljanje kampanje.

Na drugi strani je zakonodajno-pravna služba DZ ocenila (takšno mnenje pa je DZ poslal tudi ustavnemu sodišču), da ustava z odlokom ni kršena.

Pred tednom dni se je ustavno sodišče odločilo, da bo izvajanje odloka zadržalo do končne odločitve, ki jo je sprejelo danes. (sta)