Izvajanje sedanjih predpisov na področju varstva starejših je pogosto nemogoče in ne koristi uporabniku, so danes ugotavljali udeleženci posveta o dopolnitvi usmeritev za delo z ljudmi z demenco. Hkrati so se strinjali, da treba uvajati bolj moderne koncepte dela, za kar pa nimajo dovolj sredstev in kadra, so sporočili po posvetu.
Izvajalci na področju institucionalnega varstva starejših so danes ponovno opozorili na včasih že kar absurdne težave, s katerimi se soočajo pri svojem delu zaradi pomanjkanja kadra. Omenili so tudi zapleteno zakonodajo, ki ljudi z demenco meče v isti koš kot druge psihiatrične bolnike, domovom pa natančno določa dopustne načine obravnave, piše v sporočilu Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Prisotni so se strinjali, da so se domovi dejansko spremenili v negovalne bolnišnice, zato svoje delo vedno težje izvajajo ob skromnih pogojih, ki jih imajo na voljo. Zapletena zakonodaja, povezana s skrbništvom, odločanjem o namestitvah na varovane oddelke ter poseganje v človekovo svobodo pa še dodatno draži in zapleta postopke, so še ugotovili.
Po mnenju velike večine prisotnih tako pogoji pogosto sploh ne koristijo posamezniku, ki naj bi ga ščitili. Izvajalci so soočeni z nepremostljivo težavo, ko po eni strani že posredovanje, da dementen uporabnik ne odide sam na cesto, predstavlja kršitev njegovih osebnih svoboščin, po drugi strani pa so domovi odgovorni, da vsem svojim stanovalcem zagotavljajo varnost in ustrezno oskrbo.
Zato so se strinjali, da bi bilo treba spremeniti zakon in podzakonske akte, ki bi bili bolj koristni za stanovalce in tudi bolj realno izvedljivi. A za to niso pristojni, so še ugotovili. Veliko težav bi se po mnenju udeležencev lahko rešilo s spremembami pravilnikov, ki so v celoti v pristojnosti resornih ministrstev. (sta)
Slika je simbolična
