V Oxfordu razstava Cezannovih akvarelov iz zasebne zbirke

Cezanne se je rodil v kraju Aix-en-Provence. Študiral je pravo. Kljub krajšim obiskom slikarskih šol je bil v glavnem samouk. Večino časa je ustvarjal na podeželju in se proti koncu življenja v globoki meditaciji s slikanjem združil z naravo v živo, nedeljivo celoto.

V nasprotju z impresionisti, ki so z barvnimi lisami skušali predstaviti svojo subjektivno iluzijo o snovnem svetu, je želel ohraniti trdno podobo predmetov. S čvrstimi, poenostavljenimi oblikami, podanimi v kontrastnih barvah, je oblikoval nov slikarski izraz z uravnoteženim ritmom in barvno harmonijo, v katerem sta barva in oblika postali avtonomni vrednoti.

Kot umetnika ga dolgo niso razumeli. Pomen njegovega opusa so strokovnjaki začeli v celoti odkrivati in ceniti šele v začetku 20. stoletja. Med pomembnejšimi deli velja omeniti slike Obešenčeva hiša v Anversu, Modra vaza, Avtoportret, Kopalci, Žena z vrčem za kavo, Kvartopirci in Gora Saint-Victiore.

Henry Pearlman (1895-1974) je umetnine začel zbirati leta 1945. Prva je v njegovi zbirki našla mesto krajina Chaima Soutine, z njo pa se je v njem zbudila zbirateljska strast, ki je trajala do konca njegovega življenja. Rad je odkrival skrite umetnine, zanimale so ga družabne vezi med umetniki in kako so vplivali eden na drugega, piše na spletni strani Peralmanove zbirke.

V treh desetletjih je za svojo zbirko pridobil dela umetnikov, kot so bili Soutine, Modigliani, Cezanne, Van Gogh, Renoir, Manet, Matisse in Toulouse-Lautrec, pa tudi dela manj poznanih umetnikov. Cezannove akvarele je začel zbirati v zgodnjih 50. letih minulega stoletja, njegova zbirka umetnikovih akvarelov pa danes velja za eno najboljših zbirk Cezannovih del v tem mediju.

Zbirko ima od sredine 70. let minulega stoletja trajno na posodo Umetniška univerza Princeton. Razstava v Oxfordu bo na ogled do 22. junija. (sta)

Paul Cezanne – Sainte Victorie 1895