V Evropskem parlamentu prevladujejo tri proevropske skupine: Evropska ljudska stranka (EPP), socialdemokrati (S&D) in liberalci (Alde)

Evropski poslanci so večinoma izvoljeni kot predstavniki nacionalnih političnih strank, vendar niso razporejeni po nacionalnih delegacijah, temveč so povezani v politične skupine, ki se jim pridružijo glede na svojo politično usmeritev. Politične skupine tako usmerjajo delo parlamenta in vplivajo na ključne odločitve.

Brez takšnega sistema bi se delo Evropskega parlamenta kot edine neposredno voljene institucije unije lahko spremenilo v kaos, kjer bi vsak zasledoval le lastne nacionalne interese. EU sistem političnih skupin pozna že vse od svojega nastanka, v Evropskem parlamentu pa je trdno uveljavljen od prvih neposrednih volitev poslancev leta 1979.

Politične skupine v parlamentu niso vnaprej določene, temveč ima njihova ustanovitev le splošno podlago v parlamentarnem poslovniku. Po veljavnem poslovniku se v politično skupino lahko poveže najmanj 25 poslancev iz vsaj sedmih držav članic unije. Vsak poslanec lahko pripada le eni politični skupini.

Skupina EPP združuje sredinske in desnosredinske proevropske politične sile iz držav članic EU. Kot so zapisali na svoji spletni strani, pri svojem delu spodbujajo cilj konkurenčnejše in bolj demokratične Evrope, ki je bližja državljanom, ter socialnega tržnega gospodarstva.

EPP je že od leta 1999 največja politična sila v Evropskem parlamentu, trenutno ima 274 poslancev. Med voditelji 28 držav članic EU, ki sestavljajo Evropski svet, jih družini EPP pripada polovica, iz njenih vrst prihaja tudi 13 od skupno 28 evropskih komisarjev s predsednikom Evropske komisije, Portugalcem Josejem Manuelom Barrosom, na čelu.

Iz Slovenije EPP pripadajo tri parlamentarne stranke – SDS, SLS in NSi, ki imajo v iztekajočem se mandatu skupaj štiri od osmih evropskih poslancev iz Slovenije. Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič in Romana Jordan prihajajo iz SDS, Lojze Peterle pa iz NSi. SLS trenutno v Evropskem parlamentu ni zastopana.

Do leta 1999 največja, zdaj pa s 194 poslanci druga po velikosti, je skupina S&D. Tako kot skupini EPP in Alde se lahko tudi S&D pohvali z dolgo zgodovino, saj je nastala že leta 1953 v skupščini tedanje Evropske skupnosti za premog in jeklo.

V Evropskem svetu imajo socialdemokrati deset somišljenikov, v Evropski komisiji pa sedem, med njimi visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton. Iz Slovenije tej družini pripada stranka SD in njeni poslanki Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš, sicer pa je “njihov” tudi sedanji predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

Predstavitev svojih stališč S&D na spletni strani začenja z besedami, da se zavzema za “vključujočo evropsko družbo, utemeljeno na načelih svobode, enakopravnosti, solidarnosti, raznolikosti in poštenosti”, v sedanjih kriznih časih pa je njihova prioriteta “boj proti brezposelnosti ter zagotavljanje, da bodo naše družbe in trgi bolj pošteni”.

Tretja po velikosti je skupina Alde, katere “proevropska platforma se zavzema za neoliberalno ekonomijo, podporo evropski integraciji in evropskemu enotnemu trgu”. Ideologiji, ki vodita Alde, sta liberalizem in centrizem. Kot taka skupina pogosto, posebej pri bolj ekonomskih in socialnih temah, paktira z EPP, včasih, npr. pri človekovih pravicah, pa z S&D.

Iz liberalnih vrst prihajajo štirje voditelji držav oziroma vlad članic EU, med njimi slovenska premierka Alenka Bratušek, potem ko se je PS po dolgem odločanju v začetku februarja priključila evropskim liberalcem. V Evropski komisiji ima Alde osem somišljenikov, med njimi Slovenca Janeza Potočnika, v Evropskem parlamentu pa 85 poslancev, med njimi Jelka Kacina (LDS) in Iva Vajgla (Zares). Evropski stranki Alde sicer v Sloveniji poleg omenjenih treh pripada še Državljanska lista.

Sledijo še štiri manjše politične skupine – Zeleni/Evropska svobodna zveza z 58 poslanci, Evropski konservativci in reformisti (ECR) s poslancem manj, Evropska združena levica/Zelena nordijska levica (GUE/NGL) s 35 člani v poslanskih vrstah ter Evropa svobode in demokracije (EFD) z 31. Nepovezanih poslancev je trenutno 32.

Zeleni/Evropska svobodna zveza, ki enako kot največje tri in za razliko od najmanjših treh skupin spadajo med proevropske sile, zase med drugim pravijo, da želijo “preusmeriti EU, ki daje trenutno preveč poudarka svoji ekonomski zamisli na račun socialnih, kulturnih in ekoloških vrednot”. Slovenci svojih evropskih poslancev v tej skupini trenutno nimamo, je pa članica evropske stranke Zelenih slovenska stranka SMS-Zeleni.

GUE/NGL, ECR in EFD veljajo za evroskeptične, čeprav so med njimi velike razlike in jih ne gre metati v isti koš. GUE/NGL je na levem polu in spada med t. i. mehke evroskeptike, po besedah vodje njenih poslancev Gabriele Zimmer pa želijo “rekonstruirati EU kot socialno unijo in unijo solidarnosti, da ne bo le reševala bank, ampak bo naredila več za ljudi”.

V Sloveniji bo pod okriljem Stranke Evropske levice, iz katere načeloma prihajajo poslanci GUE/NGL, na evropskih volitvah maja nastopila Združena levica, v katero so se nedavno povezale Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije – TRS. Morda se jim pridruži tudi programsko sorodna stranka Solidarnost.

T.i. mehki evroskeptiki so tudi v ECR, med katerimi prevladujejo konservativci britanskega premiera Davida Camerona. Zanje je značilno predvsem nasprotovanje federalistični viziji EU in želja, da se čim več pristojnosti ohrani na nacionalni ravni. Slovenija poslancev v tej konservativni skupini nima.

Skrajni desničarji, ki veljajo za t. i. trde evroskeptike, so povezani v skupini EFD ter obenem prevladujejo med nepovezanimi poslanci. Njihovi glasovi se v zadnjih letih v Evropi krepijo, tako da se jim na majskih volitvah obeta velik uspeh.

Na skrajno desnem polu bo v Sloveniji na evropskih volitvah nastopila stranka SNS. Če ji bo uspel preboj v parlament, pa je vprašanje, v katero skupino bo vstopila. Njeni somišljeniki – npr. iz vrst avstrijskih svobodnjakov in francoske Nacionalne fronte – so namreč trenutno večinoma med nepovezanimi in napovedujejo, da bodo po volitvah oblikovali novo politično skupino. (Jasna Vrečko, sta)

Evropski parlament