Sonja Ramšak: Izbirna komisija KPK ni delovala po običajnih demokratičnih standardih!

Zahtevo za sklic izredne seje DZ o postopku novega imenovanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo v ponedeljek, je podala skupina poslancev SDS. Na njej naj bi potrjevali sklepe, o katerih je bilo danes govora tudi na seji matičnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

SDS namreč ugotavlja, da KPK v sedanji organizacijski obliki in s sedanjimi pooblastili ne zagotavlja izvajanja njenega z zakonom določenega poslanstva. Zato predlaga, naj se vse represivne naloge s področja korupcijskih kaznivih dejanj, ki so tudi v domeni komisije, skoncentrirajo v okviru policije in tožilstva.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Bošjan Šefic je v odgovoru na predlagane sklepe poudaril, da vlada sicer podpira spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ni pa naklonjena ukinjanju KPK in prenosu pristojnosti nadzora nad premoženjskim stanjem s komisije na računsko sodišče.

V razpravi so člani odbora iz vrst predlagateljev izrazili podporo sklepom, tisti iz vrst koalicije pač ne. Največ pa so govorili o postopku imenovanja novega vodstva KPK.

Suzana Ramšak (SDS) je opozorila, da je postopek izbora predsednika KPK šel v smeri politične odločitve in takšna je nazadnje tudi bila. Po njeni oceni izbirna komisija ni delovala po običajnih demokratičnih standardih, predsednik republike Borut Pahor pa nazadnje tudi ni imel nikakršne izbire. Ramšakova in tudi drugi člani odbora iz vrst SDS so ob tem opozorili tudi na uničenje dokumentacije o izboru kandidatov.

Maša Kociper (PS) je na drugi strani spomnila, da samo dva od petih članov izbirne komisije prihajata iz vrst politike, torej politika v postopku izbora ni mogla prevladati. Obenem je zatrdila, da vse do zadnjega niso vedeli, da je bil novoimenovani predsednik KPK Boris Štefanec član PS. Nasploh pa je Kociprova poudarila, da je aktualna koalicija že večkrat v tem mandatu pokazala, da z bojem proti korupciji misli resno.

Katarina Hočevar (DL) poudarja, da bi protikorupcijska komisija morala ostati “pomemben steber boja proti korupciji”. Želi pa si, da to “ne bi bila komisija za potrjevanje medijskih linčev”. Med takšne linče je Hočevarjeva prištela tudi zadnje medijske objave o letalskih vozovnicah notranjega ministra Gregorja Viranta. Odgovorila ji je Eva Irgl (SDS), po mnenju katere rezultat postopka KPK v zvezi z Virantovimi vozovnicami znan vnaprej, saj da “roka roko umije”.

Vodja poslanske skupine Nsi Matej Tonin pa je poudaril, da bi na mestu predsednika KPK potrebovali moralno avtoriteto, ki ji bo zaupala večina Slovencev. Ker je bil izbran izrazito strankarsko opredeljen človek, bo Boris Štefanec imel težave, tudi če bo sicer delal dobro, meni Tonin. Na ta način pa bo ugled izgubljala tudi komisija sama, je opozoril.

Nataša Kovač iz urada predsednika republike je medtem na seji odbora pojasnila, da bo predsednik Borut Pahor v teh dneh resornemu ministrstvu posredoval pismo s predlogom sprememb zakonodaje in s prošnjo, naj gre predlog čim prej v vladno in parlamentarno proceduro.

Predsednik je sicer tudi že podpisal vnovični javni poziv za zbiranje kandidatur za oba namestnika predsednika KPK. Do imenovanja novih namestnikov bi po mnenju njegovega urada svoji funkciji morala opravljati dosedanja namestnika Rok Praprotnik in Liljana Selinšek, kljub temu da je predsednik od obeh danes prejel zahtevi za njuno razrešitev z 31. marcem. Tudi v uradnem listu je danes objavljen ukaz predsednika republike o razrešitvi Praprotnika in Selinškove z omenjenim datumom.

Člani odbora za notranje zadeve pa so ob koncu današnje seje po vetu državnega sveta na novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja večinsko potrdili še mnenje, da je zakon ustrezen. Za potrditev novele, ki opredeljuje dostop do podatkov o slabih kreditih, bo v drugem glasovanju potrebna podpora absolutne večine, torej 46 poslank in poslancev. (sta)

Sonja Ramšak