Putin dobil zeleno luč za posredovanje v Ukrajini

Zgornji dom ruskega parlamenta je na izredni seji soglasno podprl zahtevo Putina, da zaradi izjemnih razmer v Ukrajini ter ogrožanja življenj ruskih državljanov in zaščite vojakov v črnomorski floti na Krimu odobri uporabo ruskih oboroženih sil na ozemlju Ukrajine do normalizacije političnih razmer v tej državi.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je pojasnil, da Putin odločitve o napotitvi vojske v Ukrajino še ni sprejel. “To je stališče sveta federacije. Predsednik je tisti, ki sprejme odločitev. Za zdaj te odločitve še ni sprejel,” je dejal.

Tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je pojasnil, da privolitev sveta federacije k uporabi ruske vojske ne pomeni nujno, da se bo to dejansko takoj zgodilo. Soglasje sveta federacije pomeni samo, da ima predsednik proste roke pri odločitvi v primeru poslabšanja razmer.

Izrazil je upanje, da bodo zahodne države vplivale na Kijev, da se bodo razmere normalizirale in vrnile v ustavne okvire.

Za uporabo vojske v tujini je v Rusiji sicer potrebna samo odobritev sveta federacije in ne tudi spodnjega doma parlamenta, dume.

Svet federacije je odobritev sprejel po nujnem postopku, njegova predsednica Valentina Matvijenko pa je zunanjepolitični odbor zgornjega doma parlamenta tudi pozvala, naj od Putina zahteva odpoklic ruskega veleposlanika iz ZDA zaradi žaljivih izjav predsednika Baracka Obame.

Obama je v petek Rusijo opozoril pred kakršnimkoli vojaškim posredovanjem v Ukrajini. Izrazil je “globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ruskih vojaških aktivnostih znotraj Ukrajine” in opozoril, da bo Rusijo drago stalo, če bo prekršila ukrajinsko suverenost. Dejal je, da bodo ZDA skupaj z ostalo mednarodno skupnostjo zagotovile, da bodo posledice kakršnegakoli vojaškega posredovanja v Ukrajini.

Putin se, od kar je ukrajinski parlament 22. februarja odstavil predsednika Viktorja Janukoviča, sicer še ni oglasil.

Oba domova ruskega parlamenta sta pred tem Putina pozvala k ukrepanju za stabilizacijo razmer na Krimu in zaščito ruskega prebivalstva. To sta storila po tem, ko je novi proruski premier avtonomne republike Krim Sergej Aksjonov, ki ga nove oblasti v Kijevu ne priznavajo, pozval Putina, naj pomaga pri zagotavljanju miru na Krimu.

Koliko vojakov namerava Rusija poslati na ukrajinsko ozemlje, ni jasno. Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, sklep sveta federacije omogoča tako uporabo 20.000 vojakov ruske črnomorske flote, ki so že na Krimu, kot tudi napotitev dodatnih enot iz Rusije.

Nove ukrajinske oblasti so sicer obtožile Moskvo, da je na Krim že v petek napotila dodatnih 6000 vojakov in 30 oklepnih vozil.

Po odločitvi Moskve o možnosti posredovanja v Ukrajini je vodja stranke Udar Vitalij Kličko pozval ukrajinski parlament, naj razglasi splošno mobilizacijo. Začasni predsednik Ukrajine Oleksander Turčinov je ravnanje Rusije označil za “neposredno agresijo na suverenost Ukrajine” in sklical nujno izredno zasedanje sveta za nacionalno varnost.

Varnostni svet ZN pa je na zahtevo Velike Britanije za drevi sklical še eno nujno sejo o Ukrajini. Zunanji ministri Evropske unije pa bodo o Ukrajini razpravljali na izrednem zasedanju v ponedeljek.

VS ZN je o Ukrajini že razpravljal v petek. Zasedanje se je končalo brez uradne izjave, članice pa so podprle ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine in se zavzele za politični dialog.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je pozval k takojšnji umiritvi razmer na Krimu, Rusijo pa, naj spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in meje Ukrajine. Enako se je odzvalo tudi več evropskih voditeljev, tudi nemška kanclerka Angela Merkel in britanski zunanji minister William Hague, ki v nedeljo odhaja v Kijev.

Zunanji minister Litve Linas Linkevicius je predlagal takojšnjo obravnavo položaja v Ukrajini v Severnoatlantskem svetu in Svetu Nato-Rusija. Na Twitterju je zapisal, da bi se morale zaveznice sestati na podlagi 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Ta člen pravi, da se morajo članice Nata posvetovati med seboj, kadar koli bo ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.

Iz Ukrajine so medtem poročali o skupinah proruskih oboroženih moških v uniformah brez oznak v več krajih in o protestih. Ob robu protesta v drugem največjem mestu v državi Harkov, ki se ga je udeležilo 20.000 proruskih protestnikov, se je 300 protestnikov spopadlo s proevropskimi protestniki, pri čemer je bilo ranjenih več deset ljudi. Množični proruski protesti so potekali tudi v Donecku in Simferopolu.

Iz Sevastopola, kjer ima oporišče ruska črnomorska flota, so poročali, da oboroženi moški skušajo zasesti sedež ukrajinske obalne straže. Zaprli so tudi zračni prostor nad letališčem v Simferopolu, ki so ga v petek zavzeli neznani oboroženci. Nadzor so prevzeli tudi nad več vojaškimi letališči. Zaradi nadzornih točk oboroženih moških naj bi bil krimski polotok prometno odrezan od preostale Ukrajine. (sta)

Ruska duma