Poslavlja se slovaški predsednik Gašparovič, ki v desetih letih ni podal niti enega poročila o stanju v državi

Od predsedniškega stolčka na Slovaškem se poslavlja pravnik, nekdanji predsednik parlamenta in eden od tvorcev slovaške ustave, Gašparovič. Tudi če bi mu zakonodaja omogočala boj za še tretji zaporedni predsedniški mandat, ga verjetno ne bi dobil, piše avstrijska tiskovna agencija APA. 73-letniku je namreč podpora v drugem mandatu močno padla.

Gašparovič se je na predsedniški stolček povzpel na volitvah leta 2004. Takrat je v drugem krogu porazil nekdanjega premiera Vladimirja Mečiarja, s katerim sta bila več let tesna politična zaveznika. K izvolitvi mu je brez dvoma pomagala tudi podpora takrat vodilne opozicijske stranke, socialdemokratske stranke Smer Roberta Fica.

Tandem Gašparovič-Fico se je tudi na prihodnjih predsedniških volitvah, leta 2009, izkazal za zelo uspešnega. Pod geslom “Skupaj za Slovaško” se je par smehljal s predvolilnih plakatov. Fico je takrat predvsem želel daleč stran od predsedniške palače zadržati svojo glavno tekmico, kasnejšo premierko Iveto Radičovo.

Gašparovič se je kot predsednik močno razlikoval od svojega predhodnika Rudolfa Schusterja. Schuster je bil aktiven, veliko je potoval in organiziral številne okrogle mize, na katerih je s sogovorniki razpravljal o aktualnih političnih temah.

Na drugi strani je bil Gašparovič še posebej v svojem prvem mandatu skoraj neviden. V notranjepolitične konflikte se praktično ni vmešaval, v tujino je potoval le redko. So mu pa številni Slovaki v dobro šteli njegovo nepolitičnost, všeč jim je bil tudi kot velik hokejski navdušenec in ljubiteljski dirkač.

V drugem mandatu pa se je naklonjenost Gašparoviču močno zmanjšala. Če so ga Slovaki v prvih štirih letih kljub sodelovanju s stranko Smer še lahko videli kot nestrankarskega, po ponovni izvolitvi njegove povezanosti s Ficom ni bilo več mogoče spregledati. Kritiki so ga označevali za “podaljšano roko Fica” v predsedniški palači.

Gašparovič je kot predsednik razburil z nekaj odločitvami, še posebej z zavračanjem imenovanja novega generalnega državnega tožilca Jožefa Centesa, ki ga je parlament izvolil v skladu z zakonodajo. Takrat je Gašparovič z glasnim nasprotovanjem tudi presenetil, saj je dotlej veljal za “molčečega predsednika”. V vseh desetih letih na primer ni podal niti enega poročila o stanju v državi, čeprav to predvideva ustava.

Skupno se bo v soboto na volitvah za predsedniški stolček potegovalo rekordno število kandidatov, 14, a opazovalci le petim pripisujejo realne možnosti za uvrstitev v drugi krog.

Najverjetnejši naslednik Gašparoviča je slovaški premier Fico. 49-letnik je na vrhuncu politične kariere, saj na premierskem stolčku sedi že drugi mandat, vlada pa samo s svojo stranko Smer. Zakaj se s tega položaja želi preseliti na dokaj simbolično mesto predsednika, ni jasno. Nekateri opazovalci menijo, da je utrujen od “velike politike”, drugi pa, da želi utrditi prevlado svoje stranke. Sam trdi, da želi “poskrbeti za stabilnost v državi”.

Fico je politično kariero začel leta 1987 v takratni komunistični partiji, kar mu danes politični nasprotniki radi oporekajo. Mladi pravnik se je po političnih pretresih pridružil Stranki demokratične levice in leta 1992 postal eden najmlajših slovaških poslancev. Med letoma 1994 in 2000 si je ustvaril ime kot predstavnik Slovaške pri Evropskem sodišču za človekove pravice. Ko so ga leta 1998 na Slovaškem spregledali pri imenovanju generalnega državnega tožilca, pa je obrnil hrbet svojim političnim zaveznikom in leto kasneje ustanovil svojo stranko Smer.

Leta 2002 je bila Smer že tretja najpomembnejša politična sila v državi, a je ostala v opoziciji. Štiri leta kasneje pa je Fico na volitvah zmagal in oblikoval koalicijsko vlado z Mečiarjem in nacionalisti. Leta 2010 mu po ponovni zmagi na volitvah vlade ni uspelo sestaviti, zato se je na premierski stolček povzpela Radičova, ki pa se je morala s položaja posloviti dve leti kasneje, ko v parlamentu ni dobila zaupnice. Na predčasnih volitvah leta 2012 je znova prepričljivo slavil Fico, ki od takrat vodi vlado ene same stranke.

Če bo Fico izvoljen za predsednika, bo moral odstopiti tako z mesta premiera kot tudi predsednika svoje stranke.

Vendar pa njegova zmaga nikakor ni zagotovljena. Nekatere javnomnenjske ankete so v zadnjem času pokazale, da bi v drugem krogu volitev – če bo do njega prišlo, bo izveden 29. marca – lahko celo izgubil. Ficov glavni nasprotnik na volitvah bo nestrankarski kandidat in milijonar, soustanovitelj dobrodelne organizacije Dobri angel, Andrej Kiska. (Martina Gojkošek, sta)

Ivan Gašparovič