Noč v Reykjaviku Brine Svit tudi v slovenščini
Pisateljica Brina Svit, ki že vrsto let živi v Parizu, se slovenskim bralcem predstavlja z novim delom Noč v Reykjaviku. To je njen peti roman, ki ga je najprej napisala v francoščini; pri založbi Gallimard je izšel leta 2011. Slovensko različico je za Cankarjevo založbo tudi tokrat pripravila sama, v pomoč ji je bila urednica Irena Duša Draž.
V zgodbo je želela postaviti trdo, zoprno, dominantno žensko, ki ima potrebo po tem, da vse nadzira in se s tem obenem brani. Zanimal jo je tisti trenutek, ko bo odložila obleko in se popolnoma razgalila, vendar ne v erotičnem smislu, je na današnji predstavitvi povedala avtorica.
Ljubezenski oziroma erotični prizor ni bil njen namen in ga roman niti ne vsebuje, čeprav bi se na prvo žogo lahko bral kot ljubezenska zgodba: pripoveduje namreč o Lisabeth Sorel, ki je Eduardu Rosu iz Argentine, kjer ga ženske plačujejo za to, da z njimi pleše tango, pripravljena plačati veliko vsoto denarja za eno noč v hladnem Reykjaviku.
Roman se večinoma dogaja v hotelski sobi, pozimi, ko na Islandiji traja dan le nekaj ur. Če že moram plačati, naj traja čim dlje, po pisateljičinih besedah razmišlja protagonistka po odločitvi, da bo noč z moškim, ki ga komaj pozna, preživela “sredi zemlje ognja in ledu”. Na polarnem severu se z Rosovo pomočjo spet postavi na noge, potem ko mu razkrije, kaj se je zgodilo z njeno sestro, ključno osebo v njenem življenju.
Svitova je, kot je dejala, upala, da se bosta junaka na nek način našla, vendar se je Ros izmuznil. Roman je sicer po njenih besedah zgrajen na koncu, kjer lahko kraj dogajanja – plaža – simbolizira tako začetek kot konec sveta. Označila pa ga je kot roman o žalovanju.
Z mislijo na roman je Svitova šest tednov preživela v Reykjaviku, za kar je dobila subvencijo francoskega ministrstva za kulturo. Januarja je islandska pokrajina izrazito črno-bela, vendar pa jo je bolj kot pokrajina sama zanimal občutek te dežele. “Kot da si na koncu sveta. Sprašuješ se, kje je začetek in kje konec,” pravi pisateljica, ki je za Noč v Reykjaviku prejela evropsko literarno nagrado Madeleine Zepter.
Cankarjeva založba namerava v kratkem objaviti tudi njeno knjigo Slovenski obraz, ki je v Franciji izšla lani. V njej je opisala usodo več generacij slovenskih izseljencev v Buenos Airesu, predvsem politične, deloma tudi ekonomske emigrante. To ni roman, esej, pričevanje ali portret, temveč literarni eksperiment oziroma vseh našteto hkrati. Ker pa je delo napisala v Franciji, je morala, kot je povedala, pojasniti tudi nekaj ozadja: kdo so bili partizani in kdo domobranci, zakaj so morali oditi in zakaj jih je cerkev tam držala v šahu. (sta)
Brina Svit