NATO o posledicah ukrajinske krize

Zavezništvo, ustanovljeno leta 1949 zaradi trenj med Vzhodom in Zahodom kot zagotovilo vzajemne pomoči ob morebitnem napadu z Vzhoda, se z ukrajinsko krizo vrača k svojim koreninam, k temeljni nalogi odvračanja in obrambe.

Britanski tednik Economist je to dejstvo ubesedil takole: ob končevanju operacije v Afganistanu je Nato iskal svoj raison d’etre; tega mu je dal ruski predsednik Vladimir Putin s priključitvijo Krima Rusiji.

Temelj zavezniškega sodelovanja je 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ki vsaki članici v primeru oboroženega napada zagotavlja pomoč preostalih zaveznic. Doslej je bil sprožen le enkrat – po terorističnem napadu 11. septembra 2011, ki je bil povod za napotitev Natove operacije Isaf v Afganistan.

Poljska je marca zaradi nameščanja ruskih vojakov po Krimu sprožila 4. člen pogodbe, ki predvideva posvetovanje med članicami v primeru ogroženosti katere od njih. Prvič je ta člen sprožila vzhodna članica, doslej ga je trikrat Turčija – leta 2003 zaradi vojne v Iraku in dvakrat v letu 2012 zaradi Sirije.

Po mnenju opazovalcev je ironično, da je posvetovanja zahtevala Poljska, ki velja z močnimi tankovskimi silami in obrambnimi investicijami za jekleno pest zavezništva, ne katera od pribaltskih držav. Latvija in Estonija se zaradi ruske manjšine bojita posredovanja Rusije po vzoru Krima, kjer je Putin ukrepal “za zaščito” ruskega prebivalstva, Litva pa je na poti med Rusijo in njeno eksklavo Kaliningradom.

Ameriški predsednik Barack Obama je minuli teden na prvem obisku v Bruslju pri EU in Natu poudaril, da se nikakor ne začenja nova hladna vojna, a obenem izpostavil zavezo k skupni obrambi na podlagi 5. člena ter napovedal krepitev varnosti vzhodnih članic.

V tem kontekstu bodo zunanji ministri članic Nata v torek in sredo razpravljali o krepitvi sodelovanja z Ukrajino, vključno s pomočjo pri posodabljanju ukrajinske vojske, o krepitvi varnosti vzhodnih članic ter o nadaljnjih odnosih z Rusijo, pri čemer bodo sprejeli tudi izjavo o Rusiji.

V zavezništvu so bili po navedbah virov pri Natu presenečeni nad slabim stanjem ukrajinskih oboroženih sil, predvsem nad slabo usposobljenostjo ter slabim sistemom poveljevanja in nadzora, kar se je še posebej izrazilo februarja, ko so bili v dveh tednih zamenjani trije načelniki generalštaba.

Zato bodo zaveznice razpravljale o tem, kako lahko Ukrajincem pomagajo pri vzpostavitvi učinkovitejše organizacije obrambnega sistema. Za konkretnejše sodelovanje, na primer usposabljanje ukrajinske vojske, pa med zaveznicami ni konsenza. Gre za občutljivo vprašanje, saj bi to pomenilo prisotnost Natovih vojakov na terenu, kar bi še zaostrilo odnose z Rusijo.

K več konkretnim ukrepom pozivajo predvsem nove vzhodne zaveznice na čelu s Poljsko in pribaltskimi državami, ki se odzivajo precej živčno, medtem ko starejše evropske članice in ZDA umirjajo strasti, pojasnjujejo viri pri Natu.

Prav tako bodo ministri razpravljali o strateških posledicah ukrajinske krize, na primer za odnose z Rusijo. V izjavi o Rusiji bodo po pričakovanjih odločno obsodili poteze Kremlja in podprli ozemeljsko celovitost Ukrajine. V Natu pri tem opozarjajo, da se ne sme ponoviti napaka iz leta 2008, ko je Nato po vojni v Gruziji zamrznil veleposlaniške stike z Rusijo.

Ena zelo konkretnih posledic ukrajinske krize je nov poudarek na krepitvi obrambnih izdatkov. “Svoboda ni zastonj,” je minulo sredo v Bruslju opozoril Obama. Tudi v Natu opozarjajo, da bodo pozivi k izpolnjevanju Natovega cilja, da mora vsaka zaveznica za obrambo namenjati dva odstotka bruto domačega proizvoda, odslej še pogostejši in glasnejši.

Zunanji ministri bodo na dvodnevnem zasedanju naslednji teden v Bruslju tudi slovesno obeležili tri obletnice Natovih širitev – peto obletnico širitve na Hrvaško in Albanijo, deseto obletnico širitve na Slovenijo in še šest držav ter petnajsto obletnico širitve na Poljsko, Madžarsko in Češko.

Ob tem bodo sprejeli tudi posebno izjavo, a za zdaj ni znano, ali bodo v njej tudi spodbudne besede za države v čakalnici na članstvo v Natu. Slovenija si, kot je znano, močno prizadeva za povabilo Črni gori v zavezništvo na septembrskem vrhu v Walesu. Ukrajinska kriza sicer ni povečala širitvenega apetita članic Nata, saj je po navedbah virov v Bruslju še vedno čutiti predvsem previdnost.

V sklopu dvodnevnega zasedanja v Bruslju je predviden tudi sestanek Nata in Gruzije ter srečanje z državami istanbulske pobude, ki letos prav tako praznuje deset let, ter razprava o Afganistanu, ki pa ne bo prinesla posebnih novic, saj so Afganistanci zaposleni s pripravami na predsedniške volitve.

Ukrajinska kriza je tudi pospešila izbiro novega generalnega sekretarja zavezništva, ki bo nedvomno odmevala na zasedanju zunanjih ministrov. Zaveznice so se v petek odločile, da bo to bivši predsednik norveške vlade Jens Stoltenberg.

Zasedanja se bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec. (sta. Petra Miklavc)

Zasedanje NATO