Krim pred sporno odločitvijo o priključitvi Rusiji

Proruske sile v Simferopolu, ki so oblast prevzele po odstavitvi ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, želijo referendum izvesti nadvse hitro. Zatrjujejo, da priključitev Rusiji podpira več kot 80 odstotkov prebivalcev Krima, ki je sicer pod Ukrajino prišel leta 1954 po odločitvi sovjetskega voditelja Nikite Hruščova.

Na Krimu po statističnih podatkih iz decembra živi slaba dva milijona ljudi, od tega jih je 58,5 odstotka Rusov, 24,3 odstotka Ukrajincev in 12,1 odstotka krimskih Tatarov.

Formalno bodo prebivalci Krima na referendumu odgovarjali na dve vprašanji, ki se med seboj izključujeta. Prvo je, ali podpirajo ponovno združitev Krima z Rusijo, drugo pa, ali podpirajo povrnitev ustave republike Krim iz leta 1992 in status Krima kot dela Ukrajine.

Referendum naj bi de facto potrdil tudi deklaracijo o “neodvisnosti avtonomne republike Krim in Sevastopola”, ki jo je minuli torek sprejel krimski parlament in ki naj bi pravno pokrila priključitev Rusiji, za kar naj bi po izvedenem referendumu zaprosili na podlagi ustreznega medvladnega sporazuma.

Na to so se začeli intenzivno pripravljati tudi v Rusiji. Duma je torek začela formalno razpravo o predlogu zakona, ki bi omogočil, da se Krim pridruži Rusiji. Razprava naj bi trajala do ponedeljka, glasovali pa naj bi 21. marca. Končna odločitev bo v rokah ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Deklaracijo o neodvisnosti je krimski parlament utemeljil na ustanovni listini ZN in vrsti mednarodnih dokumentov, ki opredeljujejo pravico narodov do samoodločbe. Med njimi je tudi mnenje Meddržavnega sodišča v Haagu z 22. julija 2010 o razglasitvi neodvisnosti Kosova, da “enostranska razglasitev neodvisnosti dela države ne krši nobenih načel mednarodnega prava”.

Po napovedih predsednika regionalne krimske vlade Sergeja Aksjonova se bodo s priključitvijo Rusiji vsi prebivalci Krima lahko svobodno odločili, katero državljanstvo bodo imeli. Nikogar ne bodo silili, da se odpove ukrajinskemu potnemu listu, zagotavlja Aksjonov.

Se bodo pa morali vsi ukrajinski vojaki odločiti, ali bodo zamenjali stran. Sicer bodo morali oditi. Prav tako nameravajo zaseči vse ukrajinske vojaške objekte, orožje, opremo in plovila na Krimu.

Poleg tega naj bi se začelo postopno prevzemanje ruskega rublja za valuto; sprva sicer vzporedno z ukrajinsko grivno. Bo pa ukrajinski jezik ostal uradni jezik ob ruskem, ta status pa naj bi dobil tudi jezik krimskih Tatarov. Na Krimu ne bodo ponovili napake Kijeva, ki je manjšinam želel vsiljevati ukrajinski jezik, je dejal predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov.

Krimski Tatari, ki so bili nekdaj večinsko prebivalstvo na polotoku, v času Sovjetske zveze pa so postali žrtev množične deportacije, referenduma ne podpirajo in njihovi voditelji so pozvali k bojkotu. Tatarski vodja Mustafa Džemilov je celo pozval zvezo Nato, naj posreduje na Krimu, kot je to storila na Kosovu.

Referendum naj bi stal okoli 1,8 milijona dolarjev, ki jih bo “z donacijo” zagotovila Rusija. Za varnost na voliščih naj bi skrbelo okoli 1500 oboroženih pripadnikov “lokalnih samoobrambnih sil”. Po mnenju Kijeva, pa tudi zahodnih opazovalcev, so med njimi tudi ruski vojaki, kar v Kremlju ostro zanikajo.

V Kijevu začasne oblasti pod vodstvom premiera Arsenija Jacenjuka in predsednika Oleksandra Turčinova celoten referendumski proces na Krimu označujejo za farso, organizirano v Moskvi. Referendum je v nasprotju z ukrajinsko ustavo, pa tudi z mednarodnimi sporazumi in mednarodnim pravom, zatrjujejo in dodajajo, da gre pravzaprav za agresijo Rusije na ukrajinsko ozemlje.

Kijev pri teh ugotovitvah podpira Zahod z ZDA, EU in državami skupine G7 na čelu, ki Rusiji grozijo s sankcijami, če ne bo spoštovala ozemeljske celovitosti Ukrajine, h čemur se je sicer tudi sama zavezala v več mednarodnih dokumentih.

A Putina to očitno ne gane preveč. Kot pravi, so zaplet sprožili uporniki proti Janukoviču, ki je zanj še vedno legitimni predsednik Ukrajine. Krim se bo sam odločal o svoji prihodnji usodi, zatrjuje in hkrati zavrača pogovore s predstavniki sedanjih oblasti v Kijevu.

V Moskvi tudi vehementno zavračajo obtožbe o pritisku Rusije na Krimovce z več kot deset tisoč ruskimi vojaki na polotoku, ki so tam sicer tudi zaradi sporazuma o namestitvi ruske črnomorske flote v Sevastopolu. A to še ne pomeni, da lahko ruski vojaki sodelujejo pri cestnih blokadah na Krimu.

Kljub za Kijev očitnemu vmešavanju Rusije v dogodke na Krimu pa je predsednik Turčinov v torek zatrdil, da Krima v Ukrajini ne bodo poskušali zadržati na silo. Kot je dejal, ne bodo sledili scenariju, ki so ga, kot je dejal, pripravili v Moskvi. Če bi posredovali na Krimu, bi dali Rusiji izgovor za posredovanje na celotnem vzhodu države, kjer je večinsko prebivalstvo rusko, je prepričan.

Rusija je na meji z Ukrajino namestila več kot 80.000 vojakov, več kot 270 tankov, 370 artilerijskih sistemov, okoli 140 bojnih letal, 40 bojnih helikopterjev in 19 bojnih ladij, opozarjajo v Kijevu. S temi silami naj bi Rusija načrtovala “krimski scenarij” po vsej vzhodni Ukrajini, ki se je že začel nakazovati v Donecku, kjer so v četrtek protesti zahtevali najmanj eno smrtno žrtev in več ranjenih.

Jacenjuk je v četrtek v Varnostnem svetu ZN Rusijo ponovno pozval, naj umakne vojaške enote, ki so na Krimu, v vojašnice in se začne resno pogovarjati o rešitvi krize. “Želimo si pogovorov. Ne želimo si vojaške agresije,” je dejal. (sta)

Zemljevid Krima