Slovenski mediji vse več pozornosti namenjajo zagonskim podjetjem

Večje medijske hiše so za pokrivanje zagonskih podjetij vzpostavile ločene rubrike ali posebne spletne strani. Ena od teh je projekt Uspešna Slovenija multimedijskega centra Radiotelevizije Slovenija, na katerem prostor dobijo posamezniki, podjetja in ustanove, ki so za odličnost na svojem področju nedavno prejeli priznanje ali nagrado.

“Z raznolikostjo področij želimo predstaviti različne potenciale Slovencev, ki so v medijih pogosto prezrti, in s tem prispevati k boljši samopodobi slovenskega naroda, močno načeti z gospodarsko krizo in politično razklanostjo,” je za STA pojasnila vodja projekta Bojana Rugelj.

Kot pravi, je odziv obiskovalcev strani zelo dober, saj so ljudje v njej prepoznali pozitiven medijski projekt, ki v kriznih časih brez pravih alternativ prinaša dobre novice. Med najbolj branimi so vsebine o tehnoloških startupih, ki sprožijo tudi velik odziv spletnih komentatorjev. Projekt Uspešna Slovenija so zagnali oktobra lani.

S podobno tematiko se ukvarja rubrika Ime dneva časnika Delo. V njej pokrivajo teme od družbene odgovornosti, socialnega podjetništva do inovacij in startupov. Novinarka Barbara Pavlin pravi, da so se za pokrivanje startup podjetij odločili, ker se je podjetniški ekosistem pri nas začel prebujati in dajati zanimive rezultate in zgodbe.

“Podjetništvo je tisto, kar naša država potrebuje in mediji smo tisti, ki lahko pripomoremo k njegovemu razvoju,” pravi Pavlinova, ki dodaja, da njihovi bralci potrebujejo predvsem pozitivne zgodbe, zglede, navdih in izkušnje. Rubrika Ime dneva sicer obstaja že od leta 2011.

Pri časniku Dnevnik zagonska podjetja spremljajo že od leta 2009. Kot so pojasnili za STA, njihovo spremljanje novonastajajočih podjetij sledi ne le želji po spodbujanju inovativnosti in dvigovanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter odpiranju novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, ampak tudi spodbujanju podjetnosti v drugih industrijah.

Spremljanje nastajanja in razvoja novih podjetij je po njihovih besedah nujno za jasen pogled naprej, poleg tega pa želijo opozoriti na dobre zglede in hkrati s tem dati slovenski družbi pozitiven naboj. Njihove bralce najbolj zanimajo zgodbe podjetij, njihove konkretne izkušnje, delovanje tujih inkubatorjev ter različni mehanizmi financiranja.

Zagonska podjetja že dalj časa spremljajo tudi pri poslovnem časniku Finance, oktobra lani pa so zagnali tudi ločen portal Startaj.si, ki je namenjen predvsem zgodbam o slovenskih startup podjetjih. Kot je povedal urednik portala Iztok Hočevar, so se za pokrivanje odločili z dveh glavnih vidikov. Z vidika podjetja jih zanima, ali lahko vzdržen poslovni model vzpostavijo tudi na tem področju, hkrati pa tu vidijo tudi priložnost, da prodrejo na nove trge.

Z vidika bralcev pa Hočevar pravi, da se vse več tujih podjetij zaveda, da je nakup zagonskega podjetja ena najcenejših oblik inoviranja. Zato želijo uveljavljenim slovenskim podjetjem predstaviti svet startupov. “Morda bo veliko slovensko podjetje kmalu prodiralo na tuje trge ravno z izdelkom, ki se je rodil izpod rok mladih podjetnikov v garaži,” je dejal.

V slovenskem medijskem prostoru je sicer najti tudi spletne portale, ki se z zagonskimi podjetji ukvarjajo skoraj izključno. Portal Mladi Podjetnik startup sceno pokriva že od leta 2006. Kot pravi urednik portala Borut Borštnik, so tematike širše in niso namenjena le startupom. “Je pa res, da je v zadnjem času zaradi nekakšnega preboja teh tematik nekoliko več,” pravi Borštnik.

Na portalu so najbolj brane vsebine povezane s konkretnimi informaciji glede ustanovitve podjetja, zelo odmevne so tudi teme povezane z množičnim financiranjem in intervjuji z uspešnimi mladimi podjetniki.

Še bolj globoko v svetu startupov pa je slovenska podružnica hrvaškega portala Netokracija, ki v Sloveniji deluje od junija 2012. Pokrivajo področja spleta in digitalnih tehnologij ter s tem povezanega načina življenja, kot so družbena omrežja, spletne trgovine, mobilne aplikacije in visokotehnološka podjetja.

“Po našem mnenju gradi Slovenija v tem trenutku najbolj napreden startup ekosistem v regiji. Slovenski startupi pridobivajo investicije, odhajajo v svetovno priznane pospeševalnike in prenašajo svoje izkušnje ter mentaliteto Silicijeve doline nazaj v Slovenijo,” je o razlogih za pokrivanje področja startupov dejala urednica portala Ana Eterović. Ob tem dodaja, da njihove bralce najbolj zanimajo vsebine, kjer je avtorska komponenta močnejša, torej kolumne, recenzije in intervjuji.

Medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin je do krepitve poročanja o zagonskih podjetjih sicer kritična. Kot je dejala za STA, je trend prekomernega uvajanja ‘pozitivnih’ novic način, kako se mediji zavestno odločajo za molk o temah, ki bi morale kritično problematizirati težave ekonomskega sistema.

“Uspešnice o startup podjetjih so čudoviti mit, ki ga skupno proizvajajo novinarji in ekonomisti, da bi pokazali kako sistem (kljub pomanjkljivostim) še zmeraj uspešno deluje. Zato takšne zgodbe velikokrat spominjajo na neplačana oglaševalska sporočila in ne na resno analizo njihovega delovanja,” je dejala Bašić Hrvatinova.

Ob tem medijem očita, da kljub resni ekonomski in politični krizi poglobljenemu poročanju o teh temah namenjajo vse manj pozornosti. “Poročanje o ekonomskih temah je tako vse bolj recikliranje enih in istih zgodb, ki ne razložijo ničesar, ustvarjajo pa občutek da je reševanje ekonomskih vprašanj politična prioriteta,” pravi. (sta)

Slika je simbolična