Pri Cankarjevi novi Moderni klasiki: Bolano, Seth in Isherwood
Pri Cankarjevi založbi so izdali in danes predstavili novosti iz zbirke Moderni klasiki. Zbirko so obogatili z obsežnim romanom čilskega pisatelja Roberta Bolana 2666, z delom indijskega avtorja Vikrama Setha Enaka glasba in romanom britanskega avtorja Christopherja Isherwooda Slovo do Berlina, ki je doživel več odrskih pa tudi filmsko priredbo.
Bolanov roman v petih knjigah je v slovenskem prevodu Irene Levičar, ki je poslovenila že pisateljeve zgodbe Nacistična literatura v Amerikah in roman Noč v Čilu, izšel v dveh zvezkih. Naslov 2666 po besedah urednika Zdravka Duše ostaja enigma, verjetno tudi zato, ker je Bolana pred izidom romana prehitela smrt. Roman čilskega pisatelja, ki je zelo dobro poznal tudi Mehiko, saj je v njej preživel zgodnjo mladost, slovi po svoji razplastenosti. Zgodba temelji na resničnih dogodkih – brutalnih ubojih 4000 žensk med letoma 1993 in 2003 v Ciudad Juarezu. V to mesto avtor postavi več protagonistov – štiri literarne zgodovinarje iz Evrope, ki iščejo izginulega pisatelja, čilskega kritika, ki sumi, da je med žrtvami tudi njegova hči, ter novinarja, ki je prišel pisat o boksu. Avtor v delu ne prizanese z forenzično natančnim opisom krutih umorov. Spremno besedo je napisal Marko Jenšterle. Slovo od Berlina prinaša zgodbe deklariranega homoseksualca Christopherja Isherwooda, postavljene v obdobje tik pred drugo svetovno vojno v Berlin, ki je tedaj veljal za eno najbolj dekadentnih evropskih mest. Tam napisane ali vsaj navdihnjene zgodbe z osrednjima junakoma Sally Bowles in avtorsko podprtim Chrisom prinašajo opis mesta v času naraščanja nasilja in sovraštva do Judov, obenem pa tudi času uživaštva in promiskuitete, je dejal Duša. Roman je bil osnova za dramo Johna Drutena “I am a Camera”, istoimenski film ter kultni filmski muzikal Boba Fosseja Kabaret, ki je nastal leta 1972. Za prevod romana je poskrbela Irena Duša Draž, za spremno besedo pa Marcel Štefančič, jr. Enaka glasba v prevodu Dušanke Zabukovec je prvo poslovenjeno delo Vikrama Setha, ki je po besedah urednika Andreja Blatnika znan po zelo dolgih literarnih delih, napisanih v zapletenem jeziku. Osrednja tema pričujočega romana je glasba, s katero sta povezana protagonista – pianistka Julia in violinist Michael, ki se deset let po razhodu, ponovno srečata v Londonu. Sethu uspe svetova glasbe in ljubezni združiti v živ organizem, je dejal Blatnik. Avtorica spremne besede je Ana Jelnikar. (sta)
Roberto Bolano