Janukovič se ima še vedno za predsednika; v Ukrajino se bo vrnil, ko bo poskrbljeno za njegovo varnost

Janukovič je pojasnil, da je v Rostovu-na-Donu, “ker tam v bližini živi njegov dobri stari prijatelj, ki mu daje zatočišče”, da pa se bo v Ukrajino vrnil takoj, ko bo zagotovljena varnost zanj in njegovo družino. Odkar je v Rusiji, se še ni srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, sta pa govorila po telefonu, je dejal.

Da zapusti Ukrajino, se je odločil zaradi groženj s smrtjo, a zanikal, da je pobegnil in da bi bil odstavljen. Še vedno se ima za legitimnega predsednika Ukrajine, iz države pa so ga pregnali “mladi neofašisti”. Zato se tudi ne misli udeležiti predsedniških volitev, ki so jih uporniki sklicali za 25. maj, ker bodo po njegovih besedah nezakonite. Tudi sedanje oblasti je označil za nelegitimne.

Polotok Krim na jugu Ukrajine, kjer je večinsko prebivalstvo rusko in ima oporišče ruska črnomorska flota, je bil medtem znova nemiren, potem ko so v četrtek oboroženi proruski neznanci odstavili regionalno vlado, vdrli v tamkajšnji regionalni parlament in postavili svoje ljudi, na poslopja pa razobesili ruske zastave.

Ponoči so oboroženi neznanci – po navedbah Kijeva gre za ruske vojake in lokalne proruske milice – skušali zasesti dve letališči na Krimu. Začasno so zasedli vojaško letališče Belbek blizu Sevastopola, kjer ima oporišče ruska črnomorska flota. Na dostopih do glavnega letališča na Krimu, letališča prestolnice Simferopol, pa je več deset moških v maskirnih uniformah in oboroženih s kalašnikovkami na kontrolnih točkah preverjalo ves promet; promet na letališču je medtem potekal nemoteno.

Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Andrej Parubij je popoldne sporočil, da letališči znova nadzirajo ukrajinske sile. Povedal je tudi, da razmišljajo o morebitni uvedbi izrednih razmer na Krimu.

Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je Rusijo oziroma njeno črnomorsko floto na polotoku obtožil “oboroženega vdora in zasedbe” na Krimu. Ruska črnomorska flota pa je sodelovanje v napadih zanikala.

Kljub temu je ukrajinski parlament pozval ZDA in Veliko Britanijo k spoštovanju dogovora z Rusijo iz leta 1994, v katerem so zagotovile suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Ukrajinski poslanci in Litva, ki predseduje Varnostnemu svet ZN, so pozvali VS ZN k obravnavi razmer na Krimu. Sklic zasedanja na to temo morajo podpreti tudi stalne članice VS ZN, med katerimi je tudi Rusija, ki imajo pravico veta.

O razmerah na Krimu je govoril tudi Janukovič. Zavzel se je za enotnost Ukrajine in za to, da ostane Krim v tej državi. Glede morebitne vpletenosti ruske vojske v dogodke na Krimu, pa je dejal, da “ne ve nič”. Vsakršno vojaško posredovanje v Ukrajini je označil za nesprejemljivo.

V zvezi s smrtonosnimi spopadi med nedavnimi protesti v Kijevu pa je dejal, da “nikoli ni dal ukaza policiji, naj strelja”, da pa ima policija pravico, da se brani.

Za krizo v Ukrajini je močno obremenil zahodne države, ki da so samo še prilivale olje na ogenj. “Nemiri in žrtve so posledica politične krize in rezultat neodgovorne politike Zahoda, ki je vzpodbujal protestnike na Majdanu”, je dejal.

Ukrajinske oblasti, ki so prevzele oblast po odstavitvi Janukoviča 22. februarja, so medtem razpustile specialno policijsko enoto berkut, ki je bila odgovorna za streljanje na protestnike. V spopadih v Kijevu je bilo pred tem več kot 80 ljudi ubitih, okoli 700 pa ranjenih.

EU je vse strani, vpletene v dogajanje na Krimu, pozvala k zadržanosti in dialogu. ZDA so zagotovile podporo novim oblastem v Kijevu.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Olivier Bailly je medtem pojasnil, da v tem trenutku ne morejo reči, kdaj bi lahko EU in Ukrajina podpisali sporazuma o krepitvi vezi – politični pridružitveni sporazum in gospodarski prostotrgovinski sporazum. EU je že večkrat ponovila, da je sporazum še na mizi, je izpogajan in pripravljen, a na potezi je ukrajinska stran, ki mora sprejeti suvereno odločitev o podpisu, je povedal Bailly.

Tako so se v komisiji odzvali na navedbe z ukrajinske strani, da želi nova vlada v Kijevu sporazuma podpisati na vrhu EU 20. in 21. marca.

Avstrija je v luči morebitnih kršitev človekovih pravic in krvavega boja za oblast v Ukrajini ter zaradi suma korupcije na prošnjo nove ukrajinske vlade do nadaljnjega zamrznila bančne račune 18 Ukrajincev. Ukrep so uvedli v usklajevanju z EU. Gre za začasen ukrep, dokler ne bo začel veljati ustrezen ukrep na celotni ravni EU.

Švica pa je zamrznila premoženje 20 ukrajinskih funkcionarjev, vključno z Janukovičem in njegovim sinom Oleksandrom. Proti njima je uvedla tudi kazensko preiskavo zaradi pranja denarja.

Potem ko je Kijev v četrtek Mednarodni denarni sklad zaprosil za pomoč, je generalna direktorica sklada Christine Lagarde dejala, da situacija v Ukrajini ni kritična. Bonitetna agencija Fitch je oceno za dolgoročni dolg Ukrajine ohranila pri CCC.

Ukrajinska centralna banka pa je omejila dnevni dvig gotovine na bankah na 15.000 grivn oziroma okoli 1095 evrov. Grivna je od začetka leta izgubila že skoraj 20 odstotkov in dosegla rekordno nizko raven. (sta)