Bivanje v osami v instalaciji Seeker kot bogata in zanimiva izkušnja
V Moderni galeriji so danes predstavili izkušnje bivanja v skulpturi Seeker belgijskega umetnika Angela Vermeulena. V instalaciji, ki spominja na vesoljsko ladjo, je od nedelje poleg Vermeulena v osami bivalo in ustvarjalo še pet umetnikov. Ti so izkušnjo opisali kot zanimivo in bogato – tako z vidika ustvarjalca kot človeka, ki mora preživeti.
Na Seekerju, ki je nastal v produkciji Zavoda Projekt Atol v sodelovanju z Moderno galerijo, so poleg Vermeulena živeli še češki študent arhitekture Ondrej Belica, umetnica, ilustratorka in oblikovalka Kaja Avberšek, oblikovalec Igor Križanovski, matematičarka in pedagoginja Maruša Kuk ter umetnica in pedagoginja Monika Pocrnjić.
Ustvarjalci so med štiridnevnim bivanjem v instalaciji Seeker raziskovali psihološke posledice življenja v majhnem prostoru z omejenimi sredstvi, vsak pa se je ukvarjal tudi s svojim osebnim raziskovalnim projektom.
Ljubljanski projekt je del mednarodnega niza skulpturnih postavitev Seeker, ki po besedah Vermeulena v ospredje postavljajo vprašanje habitata vesoljskih ladij. Skulpture se z vsako postavitvijo spreminjajo, za izgradnjo instalacije v Moderni galeriji pa so sodelujoči umetniki reciklirali dele iz prejšnjih verzij projekta.
Izgradnja skulpture ni potekala po kakšnem načrtu, temveč jo je več kot 30 ustvarjalcev iz različnih držav sestavljalo del za delom z namenom izgradnje skulpture, kjer se lahko živi. Ljubljanski Seeker je na približno 40 kvadratnih metrih površine tako obsegal pograde za spanje ter kopalnico in kuhinjski pult, opremljen pa je bil tudi s tehnologijo in hidroponskim sistemom, s pomočjo katerega so si prebivalci pridelovali zelenjavo.
Po Vermeulenovih besedah je bilo bivanje v Seekerju zelo intimna izkušnja, ki so jo zaznamovali poglobljeni pogovori in povečana kreativnost vseh sodelujočih. Njihov običajen dan je bil strukturiran okoli obrokov, kar je po Vermeulenovem mnenju pomembno za socialno kohezijo. Zajtrku je vedno sledil jutranji sestanek, potem pa so se vsi posvetili svojemu projektu.
Vodja izobraževalnih programov pri Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) Kukova se je projektu pridružila z namenom spoznavanja bivanjskih razmer v vesolju, saj pri KSEVT na to temo pripravljajo nove programe. Bivanje na Seekerju je opisala kot zanimivo izkušnjo, ki ji bo v veliko pomoč pri oblikovanju omenjenih programov.
Pocrnjićeva se je med bivanjem na Seekerju ukvarjala predvsem z raziskovanjem biotehnoloških sistemov in vprašanjem samooskre s hrano, za Belico, ki ga sicer zanima minimalistična arhitektura, pa je bilo življenje v izolaciji bogata izkušnja, ki mu bo v pomoč pri pripravi prihodnjih projektov.
Križanovski, ki se je na Seekerju ukvarjal z brezžičnim prenosom energije, filmom in glasbo, je v izolaciji “v kratkem času doživel zelo veliko”. Avberškovi, ki je med bivanjem v instalaciji ustvarjala grafični dnevnik, pa je življenje na Seekerju prineslo predvsem nov navdih in kreativnost, izkušnja pa se ji je zdela bogata tako z vidika ustvarjalca kot človeka, ki mora preživeti.
Z izgradnjo Seekerja so po besedah predstavnika Zavoda Projekt Atol Uroša Vebra pričeli konec novembra lani, projekt pa je bil “odprt in brez pravega načrta, le z močno idejo”. Pretekle postavitve Seekerjev so bile sicer postavljene v Belgiji in na Nizozemskem, prihodnje pa naj bi zaživele na Kosovu, v Indiji, Puerto Ricu in Čilu. (sta)