V ljubljanski operno-baletni hiši razstava Jakčevih risb

Jakac je že med študijem v Pragi rad skiciral in risal kavarniške, gledališke in koncertne prizore ter utrip življenja, ki je bil tedaj v slovenskem okolju komaj poznan. Mapo baletnih skic je skrbno hranil vse življenje. V zapuščini jo je pridobil ljubljanski galerist Boštjan Pirc, ki si prizadeva, da bi redka likovna dela postala dostopna javnosti, so sporočili iz SNG Opera in balet Ljubljana.

Skice hranijo v družbi BTC, kjer so se ob 60-letnici delovanja odločili, da intimne Jakčeve zgodbe predstavijo širši javnosti. Jakčevo delo bo ob odprtju razstave predstavil umetnostni zgodovinar, akademik Milček Komelj, ki se Jakcu posveča vse življenje.

Z Jakcem se je Milček srečeval od svojega 13. leta. Po izidu njegove knjige Slovensko ekspresionistično slikarstvo in grafika ga je Jakac povabil k sodelovanju. Skupaj sta pregledovala umetnikov arhiv. To sodelovanje je, kot piše na spletni strani novomeške občine, pozneje preraslo v pripravo novomeškega Jakčevega doma.

Božidar Jakac (1899-1989), ki ga je Milček opredelil kot iniciatorja, organizatorja in utemeljitelja slovenske umetniške grafike ter epohalno osebnost, se je rodil v Novem mestu. Njegov rod izvira iz vasi Jakci v Slovenski Istri.

Po prvi svetovni vojni je šel v Prago. Že kot študent tamkajšnje akademije likovnih umetnosti je postal eden izmed nosilcev novomeške kulturne pomladi. V češki prestolnici je študiral slikarstvo pri Obrovskem in Thieleju, grafiko pa pri Bromseju. Med obema vojnama je študijsko potoval po Evropi, severni Afriki in ZDA. Med drugo svetovno vojno je bil v partizanih.

Svoje znanje je kot pedagog več desetletij prenašal na mlade umetnike. Bil je pobudnik za ustanovitev ljubljanske akademije upodabljajočih umetnosti, na kateri je pozneje vrsto poučeval grafiko. Bil je trikratni rektor akademije ter med glavnimi pobudniki Ljubljanskega grafičnega bienala.

Leta 1949 so Jakca sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), postal je tudi član več tujih umetniških akademij. Podelili so mu več priznanj ter častnih članstev in naslovov tako v Sloveniji kot tujini.

Zapustil je velik opus. Po mnenju kritikov je svoj umetniški vrh dosegel že zelo mlad, pozneje pa rasel v virtuoznega mojstra, zlasti v risbi in grafiki. V njegovi zgodnji dobi ga uvrščamo med slovenske ekspresioniste, ki so poskušali nadgraditi takrat uveljavljeno impresionistično slikarstvo. Pozneje se je njegov mladostni zagon umiril v mojstrskem liričnem realizmu. (sta)

Božidar Jakac – Avtoportret