Univerze opozarjajo na poseg v njihovo avtonomijo in zahtevajo denar za izplačilo poračuna plačnih nesorazmerij

“Brez zagotovitve dodatnih sredstev bo namreč onemogočeno opravljanje poslanstva univerz,” opozarjajo.

V rektorski konferenci, ki združuje rektorje vseh štirih slovenskih univerz, opozarjajo, da se bodo njihove obveznosti zaradi izplačila prve polovice poračuna odprave plačnih nesorazmerij za nazaj in plačila davka na nepremičnine v letošnjem letu povečale za 13 milijonov evrov, kar pomeni, da bodo imele za delovanje glede na sprejeti proračun 5,7 odstotka manj sredstev.

Kot pišejo, so vlado, da davek na nepremičnine zanje pomeni dodatno nepredvideno finančno breme, opozorili že oktobra in nato decembra lani, ob tem pa predlagali, da bi bili javni visokošolski zavodi oproščeni tega davka, a so z ministrstva za finance dobili odgovor, da se davku ne morejo izogniti zaradi koncepta zakona. Ta po navedbah ministrstva zahteva prilagoditev strukture stroškov in virov financiranja, pri čemer pa po oceni konference “obide dejstvo, da je vir financiranja javnih univerz državni proračun”.

Dodatno so od ministrstva za izobraževanje 16. januarja letos prejeli navodilo o izplačevanju poračuna tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, v katerem vlada zahteva, da mora vsak proračunski uporabnik sredstva za izplačilo zagotoviti znotraj svojih finančnih načrtov.

S temi odločitvami pa je vlada po prepričanju rektorske univerze neposredno posegla v avtonomijo državnih univerz, ki je opredeljena v ustavi. Po navedbah konference je namreč posegla v predvideni obseg financiranja, na katerega so univerze lahko računale, poleg tega pa poskuša univerze podrediti diskrecijski presoji izvršilne veje oblasti, ali imajo na razpolago druga sredstva, s katerimi bi lahko zagotovile potrebna sredstva.

Kot je na današnji novinarski konferenci po seji rektorske konference povedal njen novi predsednik, rektor ljubljanske univerze, Ivan Svetlik bodo zato v ponedeljek univerze na vlado oziroma pristojno ministrstvo naslovile zahtevek, naj jim država povrne sredstva za izplačilo prvega obroka poračuna odprave plačnih nesorazmerij. Omenjeni prvi obrok poračuna bodo sicer univerze, tako so se dogovorile na današnji seji rektorske konference, po besedah Svetlika izplačale, in sicer do konca februarja, nato pa bodo denar terjale od države.

Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je opozoril, da je njihova univerza kot mlada univerza finančno zelo podhranjena, zato bo v primeru, da jim država ne bo povrnila denarja za dodatne obveznosti, sredi leta zašla v likvidnostne težave.

Rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj je povedal, da njihova univerza sicer “ima neka sredstva”, vendar gre za sredstva namenjena za projekte, pri katerih je treba dokazati sofinanciranje. “Če pa gremo na raven, da nimamo nobenih sredstev, kar očitno želi vlada, potem smo zmrznili,” je dejal.

Tudi na Univerzi v Novi Gorici po besedah njenega rektorja Danila Zavrtanika pričakujejo, da se bo država zavedla posebnega pomena univerz in potrebna sredstva zagotovila.

Na današnji seji rektorske konference so sicer opravili prenos predsedovanja konferenci z Univerze v Mariboru na Univerzo v Ljubljani. Na seji so se med drugim dotaknili tudi zakona o raziskovanju, ki nastaja, in sprejeli sklep, da se morajo v njegovo pripravo vključiti vse univerze. (sta)