Prihodnje leto bo svet obeležil 100. obletnico začetka prve svetovne vojne
Prihodnje leto bo minilo sto let od začetka prve svetovne vojne, vojne vseh vojn, kot so jo takrat poimenovali, misleč, da bo končala vse vojne. Dogodki kasneje so pokazali prav nasprotno. Atentat v Sarajevu 28. junija 1914 je bil povod za vojno, ki je zahtevala okoli devet milijonov mrtvih na bojiščih in do 13 milijonov mrtvih civilistov.
Hkrati se je svet samo dve desetletji kasneje znašel v novi vojni, drugi svetovni vojni.
Štiri tedne po tistem, ko sta pod streli gimnazijca Gavrila Principa v Sarajevu leta 1914 omahnila avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga, vojvodinja Zofija, je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno in začel se je uvod v prvo svetovno vojno.
Atentat je bil kaplja čez rob v že tako napetem ozračju takratne Evrope. Prvi strel, ki ga je na vidovdan v Sarajevu izstrelil 19-letni Princip, je prebil steno avtomobila in smrtno ranil vojvodinjo, drugi izstrelek pa je poškodoval vratno arterijo in bil usoden za samega prestolonaslednika. “Saj ni nič,” so bile menda ene njegovih zadnjih besed.
Principa so takoj po dogodku aretirali, med preiskavo pa je v svoj bran dejal, da je atentat maščevanje za zatiranje Srbov.
Po atentatu so sledili dnevi ultimatov in vojnih napovedi. 23. julija je Avstro-Ogrska izročila ultimat srbski vladi, v katerem je med drugim zahtevala, da ta do 25. julija prevzame krivdo za atentat, prepreči kakršne koli protiavstrijske publikacije v prihodnosti, umakne šolske knjige in v medijih objavi poniževalne izjave.
Srbija je pritrdila vsemu, zavrnila pa je udeležbo avstrijskih policistov pri preiskavi v Beogradu. Za Avstro-Ogrsko je bilo to premalo in 28. julija je Srbiji napovedala vojno. Na napoved se je odzvala Rusija, ki je 30. julija ukazala splošno mobilizacijo.
Dan kasneje, 31. julija, je Nemčija od Rusije zahtevala, da preneha s pripravami na vojno. Tega ta ni storila, zato je Nemčija Rusiji 1. avgusta napovedala vojno. Isti dan je splošno mobilizacijo odredila tudi Francija, 2. avgusta pa je Nemčija že okupirala Luksemburg in od Belgije zahtevala prehod čez ozemlje, kar je ta zavrnila.
Nemčija je nato 3. avgusta napovedala vojno tudi Franciji, dan kasneje pa vdrla v Belgijo. Tedaj je Nemčiji ultimat postavila Velika Britanija, ki je od Nemčije zahtevala, da se umakne iz Belgije. Nemčija je ultimat zavrnila in Velika Britanija ji je nato 5. avgusta napovedala vojno. Dan kasneje je Nemčiji vojno napovedala še Srbija, Avstro-Ogrska pa Rusiji.
Nato pa je 11. avgusta še Francija napovedala vojno Avstro-Ogrski, 12. avgusta ji je vojno napovedala še Velika Britanija, 23. avgusta je Japonska napovedala vojno Nemčiji, Avstro-Ogrska pa Japonski.
V Evropi je izbruhnila prva svetovna vojna, ki se je končala leta 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom Avstro-Ogrske monarhije.
Smrtonosni streli iz Sarajeva niso bili vzrok za prvo svetovno vojno, zagotovo pa so bili zadnja posledica razmer v Evropi. Nasproti sta si stala dva bloka držav: sile osi (Avstro-Ogrska in Nemčija) in Antanta, v katero so spadale Rusija, Velika Britanija in Francija. Politično ozračje je bilo v tem času zaznamovano z nacionalizmom, šovinizmom in imperializmom. Medtem ko so si velesile prizadevale za novo razdelitev sveta, so se Slovani, ki so živeli v Avstro-Ogrski, borili za svojo samostojnost.
Na bojiščih prve svetovne vojne je sodelovalo okoli 70 milijonov vojakov, od tega jih je devet milijonov padlo. V vojni je sodelovalo 36 od takratnih 54 držav. Po podatkih spletne enciklopedije Wikipedia se je vojna odvijala na ozemljih štirinajstih držav.
Izdatki držav za oboroževanje so presegali 208 milijard dolarjev. Čeprav so vojno poimenovali tudi zadnja viteška vojna, je velik davek, predvsem posredno, zahtevala tudi med civilisti, saj naj bi jih umrlo od 12 do 13 milijonov.
Med prvo svetovno vojno so med bojevanjem prvič uporabili za takratni čas visoko razvito orožje in strupene bojne pline.
Prvo svetovna vojna je znana tudi kot pozicijska vojna in zanjo so značilni spopadi na frontah. Ti so potekali na zahodni fronti, vzhodni fronti, balkanskem bojišču in italijanski fronti. V okviru slednje je na slovenskem narodnem ozemlju potekala soška fronta.
Velesile so se spopadale tudi v kolonijah, na Bližnjem vzhodu ter na morju in v zraku. Spopadi v zraku so v prvi svetovni vojni pomenili popolnoma novo bojišče.
Soška fronta je potekala od Rombona do Tržaškega zaliva in je bila dolga več kot 90 kilometrov. Fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v zgodovini človeštva in največji spopad na slovenskem ozemlju sploh.
Spopadi na soški fronti so zahtevali čez milijon smrtnih žrtev in veliko število pogrešanih ter ranjenih. Kot je v knjigi Soška fronta zapisala Petra Svoljšak, je soška fronta za sabo pustila pravo človeško, ekološko in gospodarsko katastrofo. (sta)
