Erjavec podprl širitev Nata na Zahodni Balkan

Slovenija se odločno zavzema za politiko odprtih vrat, saj proces še ni končan, še štiri kandidatke čakajo pred vrati Nata – Črna gora, Makedonija, BiH in Gruzija, pri čemer se o njihovem članstvu ne bi smelo odločati v paketu, je poudaril Erjavec.

Makedonija, ki na vrhu v Bukarešti zaradi nerešenega vprašanja imena z Grčijo ni dobila vabila v zavezništvo, izpolnjuje vse pogoje, a problem z imenom ostaja; tako da je dejansko najbolje pripravljena Črna gora, je stanje povzel minister.

V Natu se sicer po njegovih besedah že oblikuje skupina držav, ki podpira širitev na države Zahodnega Balkana, v kateri so Madžarska, Romunija, Slovaška in tudi Kanada; izrecno proti pa se ni izrekla nobena.

Erjavec pričakuje, da bodo zunanji ministri zaveznic na tokratnem zasedanju pozvali k pripravi poročila o pripravljenosti štirih kandidatk na članstvo v Natu do junija, na podlagi katerega naj bi nato članice pred vrhom obširno razpravljale o tem vprašanju.

Zunanji ministri zaveznic so se sicer danes sploh prvič posvetili pripravam na vrh, ki bo 4. in 5. septembra v letovišču Celtic Manor blizu Cardiffa v Walesu. Prejšnji vrh je bil lani v Chicagu.

Naslednji vrh bo osredotočen na prihodnost zavezništva po letu 2014. Ena ključnih prioritet je krepitev čezatlantskih vezi, tako da bodo te “močne in uravnotežene”, tudi z vidika finančnih prispevkov zaveznic.

Delež obrambnih izdatkov ZDA se namreč vztrajno veča, evropske zaveznice pa krčijo svoje obrambne proračune. Medtem ko je bil delež Američanov in Evropejcev v času hladne vojne približno enak, se je od takrat ameriški povzpel na tri četrtine.

Za zdaj še ni znano, ali bo vrh prihodnje leto v predvideni izjavi o čezatlanstkih vezeh potrdil kakšne konkretne dolgoročne cilje glede obrambnih izdatkov.

V preteklosti so zaveznice obravnavale predlog, naj vse članice do leta 2025 le zagotovijo Natov cilj, da je treba za obrambne izdatke nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda. A ta predlog za zdaj še ni bil potrjen.

V razpravi o prihodnosti Nata po letu 2014 je ključen tudi Afganistan, pri čemer za zdaj še ostaja odprto vprašanje, ali bodo Afganistanci zavezništvo povabili, naj nadaljuje svoje dejavnosti v deželi pod Hindukušem tudi po letu 2014.

Od tega je odvisna usoda načrtovane misije Odločna podpora, ki naj bi nasledila mednarodno bojno operacijo Isaf. Bojne dejavnosti bo Nato po načrtih končal do konca leta 2014, z Odločno podporo pa naj bi Afganistancem pomagal pri urjenju in izobraževanju.

Afganistanska plemenska skupščina loja džirga je sicer pred dnevi podprla podpis varnostnega sporazuma Afganistana z ZDA, ki je podlaga za to, da Nato ostane v državi tudi po letu 2014.

Ob tem je predsednika Hamida Karzaja pozvala, naj sporazum podpiše še pred koncem leta, kot zahteva Washington. A je nato Karzaj presenetil z zahtevo po preložitvi podpisa na čas po aprilskih predsedniških volitvah.

Karzajevo potezo so slabo sprejeli tako v Washingtonu kot Bruslju. Američani so opozorili, da Karzajeva zahteva ni izvedljiva, in poudarili, da bodo brez takojšnjega podpisa začeli pripravljati načrt za Afganistan po letu 2014 brez ameriških in Natovih sil.

V takšnem vzdušju o Afganistanu razpravljajo zunanji ministri zaveznic. Tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je danes poudaril, da brez podpisa sporazuma ne more biti Natove namestitve, kar bo ogrozilo načrtovano podporo državi.

V primeru potrditve misije Odločna podpora je cilj, da članice prispevajo približno deset odstotkov tega, kar so prispevale za Isaf; v primeru Slovenije bi to pomenilo okoli deset pripadnikov.

A zaradi zapletov v Afganistanu je razprava v zavezništvu o Odločni podpori še odprta, tako da bo treba še počakati tudi na epilog afganistanske razprave v Sloveniji.(sta)

 Foto: arhiv Politikis