Odbor prekinil obravnavo davka na nepremičnine

Vlada si želi sprejem zakona o davku na nepremičnine že prihodnji teden, njegovo uveljavitev pa s 1. januarjem 2014. V opoziciji tako hitremu postopku nasprotujejo. “Naredil bom vse, da se davek s 1. januarjem 2014 ne uveljavi,” je dejal Franc Bogovič (SLS). Opozicija je tako poskušala že dopoldne obravnavo prestaviti, vendar predlog ni bil deležen zadostne podpore.

Predlog zakona je uvodoma članom odbora predstavila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar, ki je povedala, da bo nadomestil zdajšnje štiri dajatve, s katerimi so obremenjene nepremične, prispeval pa bo tudi h konsolidaciji javnih financ.

Za nekaj časa se je navzočim na seji pridružil tudi finančni minister Uroš Čufer. Kot je dejal, ima novi davek pomemben proračunski učinek. Podrobnosti ni navedel, znani pa so izračuni vlade, po katerih bo izplen na letni ravni znašal nekaj več kot 400 milijonov evrov, ki se bodo v enakovrednem deležu razdelili med državo in občine.

Bolj konkretna je bila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar, ki je povedala, da je pričakovani učinek davka za dobrih 200 milijonov evrov višji od zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je v celoti prihodek občin.

Te zdaj od lastnikov stanovanj poberejo 45,5 milijona evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in tu Vraničarjeva pričakuje največjo rast prihodkov. Za kvadratni meter stanovanja bo v povprečju treba plačati 1,90 evra davka, je povedala.

Z izračuni je postregla tudi Renata Brunskole (PS): “Za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje bo treba v letu 2014, ko bo veljala 80-odstotna davčna osnova, v povprečju plačati 7,80 evra davka mesečno, za 45 kvadratnih metrov veliko stanovanje pa pet evrov.” Za stanovanja sredi Ljubljane bo obremenitev lahko višja, je dodala.

“Glede na tako široko davčno osnovo so stopnje davka previsoke,” je menila Renata Tomc (SDS). Za stanovanjske nepremičnine je sicer po predlogu predvidena obdavčitev v višini 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ki je razvidna iz registra, ki ga vodi Geodetska uprava RS. Za stanovanja, v katerih lastnik ne biva, se bo stopnja davka zvišala na 0,50 odstotka. Obdavčeni bodo tudi vsi ostali objekti in zemljišča, izjem je le malo.

Slovenija potrebuje davek na nepremične, se je strinjal Marko Pogačnik (SDS), vendar je obravnavanemu predlogu nasprotoval z besedami, da ne takšnega, kot je narejen zdaj – na hitro, zaletavo in ne da bi prisluhnili strokovni javnosti ali komu drugemu.

Prehitremu postopku sprejemanja zakona je nasprotovala tudi Marija Plevčak (DeSUS), ki je opozorila, da so podatki geodetske uprave, na katerih temelji zakon, pomanjkljivi. Podprla je postopno uveljavitev davka, saj se bodo tako lahko “zavezanci pripravili, da jih položnice ne bodo udarile po glavi, ko jih bodo prejeli”.

Medtem ko je v razpravi več poslancev opozarjalo, da se ne bi smelo dodatno obremenjevati ljudi, ki so z lastnimi rokami gradili svoje nepremičnine, pa je predsednik v teh dneh ustanovljenega sveta vlade za spremljanje izvajanja novega sistema obdavčitve nepremičnin Darko Končan dejal, da se bo z novim davkom obdavčilo nepremičnine in ne lastnika.

Na očitke, da se vladi s sprejemanjem zakona mudi, je Čufer odgovoril, da je bil predlog dolgo časa v usklajevanju z zelo široko množico različnih deležnikov. “Bilo je zelo veliko javne razprave, vse pripombe smo skrbno preučili in vse, kar se je zdelo v smeri izboljševanja zakona, smo upoštevali,” je zatrdil.

V razpravi se je sicer izkazalo, da so evidence zelo neurejene. To je po mnenju nasprotnikov zakona dodaten argument za to, da s sprejemanjem zakona ne bi smeli hiteti.

DZ bo zakon o davku na nepremičnine sprejemal na izredni seji, ki se začne v ponedeljek. A prav verjetno je, da bo deležen odložilnega veta državnega sveta. Državni svetnik Milan Ozimič je namreč že uvodoma povedal, da državni svet zakona ne podpira.

Nad davkom na nepremičnine pa niso pretirano navdušeni niti poslanci koalicije. “Ni nobene ihte, veselja in radosti, da se sprejema ta zakon,” je dejal Matevž Frangež (SD), a je zakon podprl z besedami, da se z njim zagotavlja možnosti, da bo lahko država vsaj na enaki ravni kot doslej zagotavljala sredstva za pomoč socialno ogroženim in poskrbela za obstoječe standarde v velikem delu javnega sektorja, vključno z zdravstvom in izobraževanjem. (sta)

Foto: arhiv Demokracije