Janez Janša o resoluciji o situaciji v Sloveniji
Predsednik SDS Janez Janša je včeraj spregovoril tudi o resoluciji o situaciji v Sloveniji, ki jo je včeraj sprejela Evropska ljudska stranka (EPP), oz. politična skupščina EPP, ki je največji predstavniški organ stranke, katerega v tem trenutku sestavljajo predstavniki 73 političnih strank v Evropi. Opozoril je na postopkovno zmedo, ki je zavedla tudi predsednika SLS Franca Bogoviča, ki je dan pred tem govoril o resoluciji, ki na tej skupščini sploh ni bila obravnavana: “Resolucija, ki je bila v torek predlagana s strani predsedstva EPP, ni bila resolucija, ki bi jo predlagale stranke iz Slovenije”. Pojasnil je, da je bil narejen poskus v okviru treh članic EPP uskladiti splošno resolucijo, vezano na čas v državi pred evropskimi volitvami naslednje leto, k čemer je bila povabljena tudi SLS, ki pa je to povabilo odklonila.
Resolucija EPP o stanju v Sloveniji je bila torej predlagana s strani predsedstva EPP, njemu pa je to resolucijo predlagala skupina, ki je izvedla raziskovalno misijo v Sloveniji letos poleti. Resolucija je bila sprejeta soglasno, kar je v tako veliki družini, kot je EPP, zelo redek primer.
Predsednik SDS je dejal, da se je misija pogovarjala z različnimi akterji v Sloveniji, med drugimi tudi z zadnjim predsednikom komunistične stranke Cirilom Ribičičem, nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar in ministrom Romanom Jakičem. Za slednjega je eden od članov komisije dejal, da je naravnost zgrožen, ker se mu je prvič zgodilo, da mu je minister neke vlade v obraz lagal. Jakič je bil namreč povprašan po vsebini spletne strani kraške šole Škrbina, kjer so otroke oblekli v uniforme Titovih pionirčkov in jih postavili pred paravojaško strukturo z orožjem. Jakić pa je rekel, da to ne obstaja.
Mimogrede, o šemljenju naših najmlajših je prvi v državi poročal ravno portal, ki ga ravnokar berete.
“Ta resolucija govori o Sloveniji, govori pa tudi o situaciji v tranzicijskih državah širše, oz. državah, ki bi morale narediti tranzicijo, pa so nekatere to uspešno naredile, druge pa ne. Osnova za širši pudarek te resolucije je resolucija 1096 parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki je bila sprejeta pred 17 leti in govori o tem, kako naj bi se tranzicija v nekdanjih komunističnih državah izvedla in kakšne bodo posledice, če se v kakšni od teh držav to ne naredi. Razprava je pokazala, da je razlog za krizno stanje v nekaterih članicah EU v propadli ali nedokončani tranziciji, obstoju monopolov, klientelističnih povezavah med monopoli, v neprivatiziranem delu gospdarstva, bank, medijih, sodstvu in državnih in paradržavnih institucijah in omrežjih, ki so pod krinko navidezne demokracije takšne monopole praktično obvladovale ves čas,” je bil jasen predsednik SDS.
Odzval se je tudi na nekatere komentarje iz krogov v Sloveniji. “Naravnost presenetljivo je, da pravni eksperti in ključni ljudje v EU bolj poznajo nekatere formalne okoliščine v Sloveniji, kot pa nekateri od kolegov iz vladnih strank,” je dejal. V tem kontekstu je omenil izjavo predstavnice Pozitivne Slovenije, ki je dejala, da so si v EPP izmislili trimesečni rok, v katerem naj bi se zadeve v Sloveniji reševale na višjih sodiščih. Spomnil je na sklep vlade z dne, 5.6.2012, s katerim je vlada potrdila akt, ki se imenuje Zaveza državljanom in s katerim so predsednica vlade, minister za pravosodje in predsednik Vrhovnega sodišča podpisali zavezo državljanom o tem, kako bodo v prihodnje potekali sodni postopki, kar se tiče rokov. Ta zaveza pravi takole: “Višja sodišča bodo pritožbo v vseh vrstah zadev rešila povprečno v treh mesecih. Politična skupščina EPP torej ne zahteva nič drugega kot to, da se povprečni rok reševanja sodnih zadev na višjih sodiščih v vseh vrstah zadev iz zaveze med vlado in vrhovnim sodiščem upošteva tudi v tem primeru. Ne gre za to, da bi neka politična stranka postavljala roke,” je bil jasen predsednik SDS.
Odgovoril je tudi na očitke, da je resolucija EPP pritisk na sodno vejo oblasti. “Kako je mogoče stavek, da se pričakuje nepristransko in pošteno sojenje, razglasiti za pritisk? Po tej logiki bi bil nepritisk, da se zahteva pristransko in krivično sojenje?,” se je vprašal Janez Janša.
Iz te resolucije veje tudi resna zaskrbljenost nad stanjem v Sloveniji. Ob robu politične skupščine je potekala konferenca na temo izdaje publikacije Centra za evropske študije z naslovom Od reform h gospodarski rasti in v tej publikaciji so objavljene reformne in protikrizne rešitve večine evropskih držav. Slovenije žal v tej publikaciji ni. Iz te publikacije jasno izhaja, kje je v tem trenutku Slovenija na poti izhoda iz gospodarske krize v primerjavi z ostalimi državami članicami. Znatno recesijo v prihodnjem letu lahko pričakujeta le še Slovenija in Ciper, v letu 2015 pa le še Slovenija.
Foto: arhiv Politikis.si