Bruselj vztraja pri ustanovitvi evropskega javnega tožilstva
Evropska komisija je v sredo sklenila, da je njen predlog za ustanovitev evropskega javnega tožilstva v skladu z načelom subsidiarnosti. Svoj predlog za ustanovitev tožilstva bo tako ohranila kljub pomislekom več nacionalnih parlamentov, tudi slovenskega, so sporočili iz Bruslja.
“Po temeljiti analizi obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov glede usklajenosti predloga za ustanovitev evropskega javnega tožilstva je Evropska komisija potrdila, da je njen predlog v skladu z načelom subsidiarnosti, ki je zapisano v pogodbah EU,” so sporočili iz Bruslja.
Komisija je s tem potrdila, da je proračun EU možno bolje zaščititi proti goljufijam na ravni unije. “Svoj predlog za ustanovitev evropskega javnega tožilstva bo zato ohranila, ob tem pa bo ustrezno upoštevala tudi mnenja nacionalnih parlamentov,” sporočajo iz Bruslja.
Ustanovitev urada evropskega javnega tožilstva je predvidena v lizbonski pogodbi. Ta predvideva tudi poseben postopek za sprejetje urada evropskega javnega tožilca – če soglasja ni mogoče doseči v okviru Sveta EU, lahko skupina najmanj devetih držav članic nadaljuje s predlogom po postopku tako imenovanega okrepljenega sodelovanja.
Evropska komisija je predlog za ustanovitev evropskega javnega tožilstva predstavila julija ter zaprosila nacionalne parlamente držav članic za mnenje o tem, ali je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti. Predlog je dobil negativno mnenje v enajstih državah članicah.
Tudi odbor državnega zbora za zadeve Evropske unije je 25. oktobra menil, da osnutek uredbe za ustanovitev evropskega javnega tožilstva krši načelo subsidiarnosti. Izid glasovanja je bil tesen – osem poslancev je bilo za tak sklep, sedem pa proti.
Preizkus subsidiarnosti se je nanašal na vprašanje, ali uredba morda ne bi posegala v pristojnosti držav članic oz. da bi bilo mogoče zadeve, ki jih ureja uredba, reševati na nižjih ravneh, ne na ravni EU. Predsednik odbora Jožef Horvat je po sprejemu odločitve menil, da bi morala komisija uredbo zdaj vnovič preučiti in jo spremeniti ali pa morda celo umakniti.
Namen predlagane uredbe je sicer v ustanovitvi urada evropskega javnega tožilca za pregon finančnega kriminala v EU. Evropska komisija namreč meni, da države članice niso dovolj učinkovite pri pregonu kaznivih dejanj v škodo evropskega proračuna.
Slovenija formalno ustanovitev tovrstnega urada podpira. Na ministrstvu za pravosodje pa imajo pomisleke predvsem v zvezi s hierarhično obliko organiziranosti urada, ker da je bolj naklonjena kolegijski obliki. Prav tako po njihovem ni mogoče sklepati, da je pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU, pri nas neučinkovit. (sta)
(fotografija je simbolična)