90% Ljubljančanov zadovoljnih s svojim življenjem

S čistočo je v Ljubljani zadovoljnih 87 odstotkov njenih prebivalcev, s čimer se slovenska prestolnica med evropskimi uvršča na drugo mesto, takoj za Luksemburgom. V Ljubljani je ob tem 78 odstotkov vprašanih zadovoljnih z javnim prevozom, od tega jih je 41 odstotkov zelo zadovoljnih.

Z zdravstvenimi storitvami je zadovoljnih 75 odstotkov Ljubljančanov, s športnimi ustanovami 76 odstotkov, s kulturnimi ustanovami pa 88 odstotkov. S šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami pa je v Ljubljani zadovoljnih kar 87 odstotkov vprašanih, kar je največ med vsemi evropskimi prestolnicami.

Na drugi strani se s trditvijo, da je v slovenski prestolnici lahko najti zaposlitev, zelo strinja le pet odstotkov, načeloma strinja pa 17 odstotkov prebivalcev. V primerjavi z zadnjo raziskavo, opravljeno leta 2009, se je Ljubljana uvrstila med mesta, kjer se je delež prebivalcev, ki se z omenjeno trditvijo ne strinja, zvišal najbolj, in sicer za 22 odstotnih točk na 73 odstotkov.

Le malo Ljubljančanov se je strinjalo tudi s trditvijo, da je v slovenski prestolnici mogoče zlahka najti primerno stanovanje za razumno ceno. Zelo se jih je s tem strinjalo le pet odstotkov, še deset pa se jih je strinjalo načeloma.

S ponudbo trgovin je ob tem zadovoljnih “le” 74 odstotkov Ljubljančanov, s čimer je slovensko glavno mesto v spodnji peterici evropskih prestolnic. V slovenski prestolnici se sicer počuti varno 90 odstotkov vprašanih, 63 odstotkov pa jih ocenjuje, da je na splošno ljudem v Ljubljani mogoče zaupati.

Raziskava Eurobarometra je bila v celoti izvedena v 79 mestih vseh držav članic EU ter Islandije, Norveške, Švice in Turčije. V raziskavi je sodelovalo 41.000 prebivalcev mest, večina vprašanih (najmanj 80 odstotkov v 71 mestih) pa je izjavila, da so na splošno zadovoljni z življenjem v svojem mestu, so sporočili z Bruslja.

Splošno zadovoljstvo meščanov z življenjem v mestih se zdi glede na podatke raziskave sicer tesno povezano z njihovim zadovoljstvom z javnimi in zelenimi površinami, čistočo in občutkom varnosti. Poleg tega je v primerjavi s preteklimi raziskavami zdaj večji delež vprašanih menil, da njihova mesta dejavno sodelujejo v boju proti podnebnim spremembam, kar še zlasti velja za prestolnice.

Podobno kot v prejšnji raziskavi iz leta 2009 si sicer ljudje v vključenih mestih najbolj želijo ukrepanja svojih mest na področju zdravstvene oskrbe, zaposlovanja ter izobraževanja in usposabljanja. V primerjavi s prejšnjo raziskavo je opazno povečanje negotovosti zaposlitev, saj je le v devetih mestih večina vprašanih izjavila, da ni težko najti zaposlitve.

V 50 mestih ob tem vsaj polovica vprašanih meni, da je težko najti dobro stanovanje po razumni ceni. Poleg tega raziskava kaže, da v številnih prestolnicah prebivalci niso zadovoljni s šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami.(sta)