Milan Kučan: “To je bil čas dozorevanja, zdelo se nam je, da je ves svet pred nami.” (66)

»To je bil čas dozorevanja, zdelo se nam je, da je ves svet pred nami. V razmeroma skromnih razmerah smo imeli dokaj dobro perspektivo in bili smo zelo dobri tovariši, kar je zelo pomembno. Občutek tovarišije, pripadnosti skupnosti, me je zelo bodril in všeč mi je, da imam še vedno to tovarišijo in da se ne nismo nič posebej spremenili.«

Stop, 13. januar 2000

Obdobje, ko se je Milan Kučan vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, leto 1959. Kučan v odgovoru na vprašanje, kako je razmišljal kot nadobudni osemnajstletnik. Kot mlad komunist je seveda že takoj spoznal veliko moč partije in absolutno oblast v državi, ki je iz nje izhajala ter privilegije, ki so jih bili deležni njeni najbolj prizadevni člani, zato je jasno, da se je Kučan počutil »svetsko« superiorno. Tovarišija, ki jo Kučan omenja pa je kasneje dobila naziv Kučanov klan.

Dve leti po vstopu med polnopravno komunistično članstvo, torej leta 1959, po končani murskosoboški gimnaziji, se je takoj zatem vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Veliki mladinec – veliki pragmatik, sedaj že študent prava, je kasneje brez težav priznal, da je bila udeležba v mladinskih delovnih brigadah eden izmed kriterijev za sprejem v študentske domove, kjer je Kučan v času svojega študija zaradi tega tudi brez problemov našel svojo študentsko nastanitev. Kučan je svojo zgodnjo pripadnost komunizmu in hiter vstop v partijo kasneje opravičeval s tem, da je bil »pač partizanski otrok«, »po političnem rodovniku je bilo to še posebej normalno« itd. A že takrat je »prefrigano« vedel, da to za najboljše partijske učence prinaša tudi kup ugodnosti, ki jih navadni smrtniki niso bili deležni.

Kučan je prvi letnik na pravni fakulteti izkoristil predvsem za marljiv študij (še vedno se je držal svojega rekla, da uspešno šolanje zagotavlja poklicno in družbeno promocijo), obiskoval pa je tudi marksistične tribune in poleg pravnih učbenikov na veliko prebiral tudi revije. Najljubši sta mu bili »Perspektive« in »Vprašanja naših dni«.