S 27. slovesno trgatvijo stare trte na Lentu se bo v Mariboru danes zaključil tradicionalni že 13. vinsko-kulinarični festival Stare trte. Pri izvedbi številnih dogodkov je sodelovalo več kot 500 ljudi iz različnih društev, kot vselej pa se je začel z 29. splavarskim krstom. Največ obiskovalcev na Zavodu za turizem Maribor pričakujejo prav danes.
Modra kavčina ali žametna črnina je tudi letos bogato obdarila mariborsko jesen. Kot je za STA povedal mestni viničar Stane Kocutar, se trta ponaša s 109 lepimi grozdi. Če upoštevamo, da ti v povprečju tehtajo od 250 do 400 gramov, Mariborčane čaka okoli 35 kilogramov letošnjega pridelka, morda še kak kilogram več.
“Pravzaprav pa količina sploh ni pomembna, pomembno je, da trti pomagamo ohraniti vitalnost. Pomagamo zato, ker je naša modra kavčina dovolj modra, da sama skrbi zase, le pomagati ji je treba pri tem. Tisto, česar se najbolj veselim, je njena vitalnost, krepke, dozorele rozge, analiza listja, ki smo jih lani opravili v Londonu, pa potrjujejo, da ji ne manjka ničesar,” je povedal Kocutar in dodal, da se obeta kakovostno odlična in količinsko malce nadpovprečna letina.
Stara trta je zaščitena kot naravni spomenik ter je simbol Maribora in vse vinorodne Slovenije. Častitljivo starost žametne črnine na mariborskem Lentu so znanstveno dokazali že leta 1971. Daje žlahtno vino sorte žametna črnina ali modra kavčina. Iz grozdja stare trte običajno vsako leto pridelajo okoli 25 litrov vina. Polnijo ga v posebne stekleničke, te pa mariborska mestna občina uporablja za protokolarne namene.
Sicer pa si v štajerski prestolnici že nekaj let neuspešno prizadevajo, da bi Staro trto uvrstili na Unescov seznam svetovne dediščine. Tudi zadnji poskus se je izjalovil, saj naj bi ta glavna mariborska turistična znamenitost ne ustrezala niti kriterijem naravne dediščine. Kot so marca letos pojasnili na Uradu za Unesco, so vlogo posredovali ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so ugotovili, “da predlog ne odgovarja nobenemu od kriterijev”. (sta)
