Litva je odločena doseči cilj, da leta 2015 postane 19. članica območja evra, je danes v Vilniusu poudaril litovski finančni minister Rimantas Šadžius. “Ne smemo dramatizirati. Ne smemo izgubiti upanja zaradi problemov. Območje evra ima vzvode za rešitev krize,” je odvrnil skeptikom, ki se sprašujejo o smiselnosti nove evrske širitve.
Litva je sicer tako kot Slovenija uvedbo evra načrtovala že januarja 2007, vendar je Evropska komisija ocenila, da zaradi previsoke inflacije ne izpolnjuje pogojev, zato ni priporočila njenega vstopa v območje skupne evropske valute.
Članica unije lahko skupno evropsko valuto uvede, če izpolnjuje štiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne valutne tečaje in nizko raven obrestnih mer.
Preostala tri merila za vstop je Litva leta 2007 izpolnjevala, tudi inflacijski kriterij je zgrešila za las. Po neuspehu leta 2007 si je nato zadala cilj, da evro uvede najpozneje leta 2010, a ga je nato zaradi krize v območju evra preložila na leto 2015.
Litovci so sedaj odločeni, da ta cilj dosežejo, čeprav težav v območju evra še zdaleč ni konec. Znova se zapleta s Portugalsko, novi in novi izzivi se pojavljajo pri reševanju Grčije in Cipra. Negotov je tudi razvoj slovenske zgodbe.
Litovski finančni minister poudarja, da težave v tako velikopoteznem projektu, kot je skupna evropska valuta, ki ima sedaj 17, kmalu pa bo z vstopom Latvije imela 18 lastnikov, niso nič nenavadnega. “Čudno bi bilo, če težav ne bi bilo,” je dejal.
“Sistem ima probleme, a ni res, da se območje evra ni sposobno soočati s problemi,” je prepričan Šadžius. Litva se po njegovih besedah popolnoma zaveda, da pri vstopu v območje evra ne gre le za praznovanje, temveč tudi za prevzem velike odgovornosti.
Zaveda se tudi pomena osveščanja javnosti. 86 odstotkov Litovcev je že videlo evrske bankovce, le 54 odstotkov jih uporablja, je ponazoril minister, a pristavil, da uživa evro boljši ugled od rublja, saj je veliko Litovcev že pozabilo, kakšna je ruska valuta.
Litva je v ponedeljek prevzela šestmesečno predsedovanje EU. Pomembna tema med njenim predsedovanjem bo gradnja bančne unije, ki bo stala na treh stebrih: enotnem bančnem nadzoru, skupnem sistemu reševanja bank in skupnem sistemu shem jamstev denarnih vlog.
Potem ko so finančni ministri nedavno dosegli dogovor o novih pravilih za reševanje bank, se v kratkem pričakuje tudi predlog Evropske komisije o enotnem organu, ki bi bdel nad reševanjem bank.
Pomembna prioriteta bo tudi priprava vseh izvedbenih aktov za zagon novega večletnega proračuna 2014-2020, predvsem priprava prvega letnega proračuna v novi finančni perspektivi, ter dokončen dogovor o kohezijski politiki v tem obdobju.
Poleg tega bo unija v prihodnjih šestih mesecih nadaljevala razpravo o poglabljanju drugih vidikov Ekonomske in monetarne unije, na primer o ideji reformnih pogodb in solidarnostnega sklada, a odločitve je pričakovati šele po nemških volitvah 22. septembra.
Šadžius, ki bo v prihodnjih šestih mesecih predsedoval zasedanjem finančnih ministrov EU, je sicer v pogovoru z novinarji iz Bruslja še poudaril, da so finančni ministri zelo pametni ljudje, pa čeprav se jih opisuje kot “tiste, ki poznajo ceno vsega in ne poznajo vrednosti ničesar”. (sta)

