Barack Obama: Gospodarstvo bo najvišja prioriteta mojega drugega mandata
Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo na kolidžu Knox v zvezni državi Illinois začel vrsto govorov, posvečenih gospodarski politiki. kot je zatrdil, da bo prav ta najvišja prioriteta njegovega drugega mandata. V govoru, ki ga je kasneje ponovil še v Missouriju, je kritiziral republikance in se predstavil kot zaščitnik srednjega razreda.
Za zdaj sicer Obama ni predlagal ničesar novega, Bela hiša pa napoveduje, da bodo podrobnosti predlogov podane v kasnejših govorih. Med drugim pa je obljubil, da se bo boril za povišanje minimalne plače, za predšolsko izobrazbo vseh otrok in zmanjšanje stroškov izobraževanja.
Kot je zatrdil Obama, je naloga vlade pomagati Američanom priti do priložnosti in enakih možnosti. Američane je pozval, da se morajo bolje pripraviti na mednarodno konkurenco, republikance pa obtožil, da se zapletajo v neskončno parado odvračanja pozornosti, političnega napihovanja in lažnih škandalov, namesto da bi se posvetili delu za ljudi, ki so jih poslali v Washington.
Posebej je obsodil avtomatične proračunske varčevalne ukrepe, ki po njegovem mnenju škodujejo delovnim mestom, vojski in izobraževanju. Obama želi z govori o gospodarstvu volivcem pokazati, da je za razliko od opozicije resen in želi razpravo vrniti h gospodarstvu, kjer med volivci uživa več zaupanja kot republikanci.
Že v ponedeljek je napovedal, da bo govor v Illinoisu sprožil več mesecev prizadevanj, da pozornost Washingtona in medijev preusmeri na gospodarske teme in težave, s katerimi se ubada srednji razred. “Govoril bom o tem, kako moramo naprej in pustiti za seboj lažne razprave in neumnosti, ki danes veljajo za politiko,” je dejal.
Njegovi sodelavci v času zadnje predsedniške kampanje so ustanovili skupino Organizirani za akcijo (OFA) in želijo prek nje pod geslom “akcijski avgust” pritiskati na kongresnike glede zakonodaje o orožju, reforme imigracijskega sistema, podnebnih sprememb in drugih tem. S tem želijo spremeniti potek debate, ki se je doslej vrtela okrog Obamovih imenovanj, blokade in škandalov.
Obamov svetovalec Dan Pfeiffer je opozoril, da bo čez nekaj mesecev poteklo nekaj kritičnih proračunskih rokov. Nekje med oktobrom in decembrom bo spet presežena sedanja zgornja meja javnega dolga v višini 16.700 milijard dolarjev. Obeta se ponovitev prepirov, ki so doslej že povzročili znižanje bonitetne ocene ameriškega dolga.
S 1. oktobrom se začne novo proračunsko leto 2014, vnovič brez potrjenega proračuna, prepiri pa bodo najostrejši glede novega paketa prisilnega proračunskega varčevanja. Od marca do 1. oktobra je bilo potrebno privarčevati 85 milijard dolarjev, v proračunskem letu 2014 pa se obeta avtomatično zmanjšanje porabe za 109 milijard dolarjev.
To lahko prepreči le dogovor med demokrati in republikanci, vendar slednji ne kažejo pripravljenosti, da bi prisluhnili nasvetom ljudi, kot je predsednik centralne banke Federal Reserve Ben Bernanke. Ta je že večkrat opozoril, da avtomatični varčevalni ukrepi zavirajo gospodarsko rast, prepiri okrog meje javnega dolga pa jo bodo še dodatno.
Republikanci Obamovi govorni ofenzivi ne pripisujejo velikega pomena. “Gre le za podlago za višje davke. Želi povišati davke, da bi lahko več porabil,” je pred dnevi dejal predsednik predstavniškega doma kongresa John Boehneer iz Ohia. Boehner je Obamov sredin govor že označil za “prazno lupino”.
Republikanci predlagajo, naj Obama odstopi od zdravstvene reforme, zniža proračunsko porabo in prižge zeleno luč za naftovod od Kanade do Teksasa, ki ga zaradi okoljskih zadržkov doslej ni potrdil. Boehner je tudi zagotovil, da brez koncesij s strani demokratov glede proračunske porabe republikanci ne bodo odobrili novega povišanja meje javnega dolga. (sta)