Po “evropski” Hrvaški dolg širitveni premor, šele čez 10 let v EU Črna gora

Hrvaška se bo uniji kot 28. članica pridružila 40 let po sploh prvi širitvi leta 1973, ko so se ustanovni šesterici pridružile Velika Britanija, Irska in Danska. Evropska družina se je najprej širila pretežno v valovih.

Že pred leti pa je koncept valov zamenjal “regatni pristop”, ki bo po pričakovanjih obveljal tudi v prihodnje, saj v nasprotju z velikimi poki širitvi zagotavlja potrebno diskretnost pred očmi skeptične zahodnoevropske javnosti.

Na vrata unije zdaj trkajo Črna gora, Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Albanija, Kosovo, Islandija ter Turčija. Med vsemi potniki gre najbolje Črni gori, ki je od Hrvaške prevzela širitveno štafeto.

Pomembni koraki na poti držav Zahodnega Balkana v unijo so podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki zagotavlja nepovratnost procesa, prošnja za članstvo v uniji, status kandidatke, začetek pogajanj in podpis pristopne pogodbe.

ČRNA GORA

Črna gora je doslej odprla in začasno zaprla dve poglavji v pogajanjih z EU – aprila poglavje o izobraževanju in kulturi, kot prvega pa decembra lani poglavje znanost in raziskave. Še ta mesec bo pričakovanjih odprla nova poglavja.

Za članstvo v EU je zaprosila decembra 2008, pogajanja z EU pa je začela konec junija lani, ko je stekel pregled usklajenosti njene zakonodaje z evropsko.

Ključni izzivi Črne gore so reforma pravosodja, spoštovanje temeljnih pravic, izboljšanje pravnega in institucionalnega okvira, izboljšanje poslovnega okolja za krepitev konkurenčnosti ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Bruselj je sicer tarča kritik, da zaradi tega, ker potrebuje novo širitveno zvezdo na Zahodnem Balkanu, preveč zatiska oči pred resnimi problemi Črne gore, povezanimi s korupcijo in svobodo medijev.

SRBIJA

Srbija je lani dobila status kandidatke in sedaj čaka na začetek pristopnih pogajanj z EU. Pogoj za to je vidno in trajno izboljšanje odnosov s Kosovom. Beograd in Priština sta aprila dosegla zgodovinski dogovor o severu Kosova in po pričakovanjih Srbija ta mesec lahko pričakuje pozitivne novice, a pogajanj junija predvidoma še ne bo začela.

MAKEDONIJA

Makedonija, ki je kandidatka od leta 2005, je dobila od Evropske komisije že pet priporočil za začetek pogajanj, ki pa se, predvsem zaradi spora z Grčijo o imenu, ne udejanjijo.

ALBANIJA

Albanija ima pogojno priporočilo za dodelitev statusa kandidatke. Pogoj je izpolnitev niza ključnih reform na področju pravosodja in javne uprave, revizija parlamentarnih pravil ter zavezanost v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Ključen test pa bo izvedba parlamentarnih volitev.

BIH

BiH, ki še ni niti zaprosila za članstvo in ne izpolnjuje nobenih pogojev za kakršen koli napredek, ostaja na repu kolone, skupaj s Kosovom, katerega napredek razen notranjih problemov ovira tudi dejstvo, da ga pet članic unije – Španija, Slovaška, Romunija, Grčija in Ciper – še vedno ne priznava kot samostojno državo.

KOSOVO

Za napredek Kosova sicer velja enak pogoj kot za Srbijo – vidno in trajno izboljšanje odnosov. Zaradi napredka v dialogu lahko kmalu pričakuje napredek – začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu.

ISLANDIJA

Islandije članstvo v EU ne zanima več, je med svojim prvim obiskom v Bruslju nedavno dejal novi islandski zunanji minister Gunnar Bragi Sveinsson.

TURČIJA

Turčiji se naslednji teden po treh letih zastoja le obeta korak naprej na poti v EU. Odprla naj bi novo poglavje v pristopnih pogajanjih, o regionalni politiki. Turčija je daleč najstarejša prosilka za članstvo v uniji, za status kandidatke je zaprosila leta 1987. Pristopna pogajanja je začela skupaj s Hrvaško, oktobra 2005, vendar je v popolnem zastoju od junija 2010.

Doslej je v skoraj osmih letih pogajanj odprla le 13 in začasno zaprla eno poglavje od 35, medtem ko bo Hrvaška julija postala 28. članica unije.

Največji problem za počasen napredek Turčije so njeni nerešeni odnosi s Ciprom, zaradi katerih je EU decembra 2006 zamrznila osem poglavij, pa tudi odločno nasprotovanje nekaterih članic, predvsem Nemčije, njenemu polnopravnemu članstvu v EU.

Po predvidenem odprtju poglavja o regionalni politiki v juniju naj bi Turčija med naslednjim, litovskim predsedstvom odprla še eno ali dve poglavji, pravijo viri v Bruslju. (sta)