Medtem ko se v sosednji Avstriji soočajo s poplavami, na Agenciji RS za okolje (Arso) pravijo, da v Sloveniji ni razloga za preplah. Pretoki rek pri nas so večinoma srednji, velik pretok imata le Mura in Drava. A to ni povezano s poplavami v Srednji Evropi, saj gre tam za povodje Donave, česar posledice se pričakuje nižje na Balkanu.
Kot je za STA povedal dežurni hidrolog Igor Strojan, sta narasli Mura in Drava posledica taljenja snega v avstrijskem visokogorju, kar je običajno za začetek junija. Ker je minuli konec tedna v Avstriji deževalo, so bili pretoki davi nekoliko večji od običajnih: “Niso pa bili to pretoki, ki bi presegali naše opozorilne vrednosti.”
“V naslednjih dneh bomo še pozorni na pretoke Mure. A večjih padavin ni napovedanih ne za Avstrijo ne za Slovenijo, zato ne pričakujemo poplav na Muri, Dravi ali kjerkoli v Sloveniji,” je še povedal.
Podobno pravijo na Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). “Padavine, ki so zajele dele Avstrije, Nemčije, Poljske in Češke, niso na območju, ki spada v porečje reke Drave in z avstrijske strani ni bilo opozoril o možnosti povečanja pretokov,” je za STA pojasnil direktor DEM Viljem Pozeb. “V kolikor ostanejo padavine na teh območjih, kot so sedaj, ni nevarnosti za poplave v Sloveniji.”
Trenutni pretoki iz Avstrije so v mejah, predvidenih za mesec junij in se gibljejo med 400 in 500 kubičnih metrov na sekundo. “V kolikor se padavine ne premaknejo v padavinsko območje reke Drave, ne pričakujemo večjih sprememb,” je še dodal Pozeb.
Zaradi deževja so reke v srednji Evropi minuli konec tedna začele nevarno naraščati. Iz mesta Passau na meji med Nemčijo in Avstrijo poročajo, da je gladina Donave presegla rekordni nivo iz leta 1954. V Pragi so oblasti v nedeljo zvečer zaradi naraščajoče Vltave razglasile izredne razmere. Na poplavni val na Donavi, ki prihaja iz Avstrije, pa se že pripravlja slovaška prestolnica Bratislava. (sta)

