Mednarodni PEN zaradi izključitve Janše Strojanu “položil na srce” pomembnost dialoga!

Strojan je na blejskem srečanju upravnemu odboru Mednarodnega PEN pojasnil, da zadeva z Janšo ne more vreči črnega madeža na celotno organizacijo PEN, temveč gre za zadevo, ki je aktualna “znotraj slovenskega političnega prostora in je nekakšna politična folklora, ki je v Sloveniji precej nizkotna”. Vodstvo Mednarodnega PEN je ob tem Strojanu položilo na srce, da je potrebno vzpostaviti nek dialog, saj je PEN organizacija dialoga in ne izključevanja.

Zato tudi Strojan upa, da se bo vendarle lahko pogovoril z Janšo in tistimi pisatelji, ki so zaradi izključitve Janše napovedali svoj izstop iz slovenske organizacije PEN. Zaenkrat so sicer v PEN kljub več napovedanim izstopom prejeli le eno izpisnico. Tisti, ki so izstop napovedali, po pravilniku tako še tri mesece ostajajo člani, v tem času pa morajo urediti svoj status. Tedaj bo šele jasno, kakšna škoda je nastala v članstvu PEN.

Poleg tega bi se lahko zgodilo, da bi nekateri izstopili iz PEN, Janša pa bi podal pritožbo na odločitev upravnega odbora o izključitvi in tako ostal član organizacije. Vsaj zaenkrat Janša formalne pritožbe še ni podal, če bi jo, pa bi o njej odločala skupščina. V tem primeru bi si Strojan želel, da bi svoje stališče zavzelo čim več članov PEN.

Strojan sicer meni, da je problem nastal, ker so prehiteli dogajanje in je zadeva prišla v javnost, ko je postopek še tekel. “To je bilo, moram priznati, zelo nespretno z naše strani,” je povedal Strojan in dodal, da so šle zadeve predaleč, saj je PEN vendarle od nekdaj organizacija dialoga, v kateri se morajo pisatelji med seboj dogovarjati in na ta način reševati zadeve.

“PEN je mednarodna organizacija in vedno je treba gledati na to, da se obnašamo kot drugi ter dajemo občutek, da nam lahko ljudje zaupajo. To se je sedaj nekoliko porušilo, vendar se ni zgodilo nič takega, da se tega zaupanja ne bi dalo obnoviti,” je prepričan Strojan, ki se zaveda, da je zadeva na imenu in ugledu Slovenskega PEN vendarle pustila madež.

Ni pa zadeva zaznamovala 45. mednarodnega srečanja pisateljev, ki trenutno poteka na Bledu, saj je bistvo srečanja vendarle to, da daje gostom priložnost spregovoriti o svojih težavah, in da se sestanejo komiteji PEN. Tako je vzdušje na srečanju pozitivno, situacija v Slovenskem PEN pa bi vendarle lahko vplivala tudi na prihodnja blejska srečanja, in sicer prek vodenja Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN, ki je nastal leta 1984 na pobudo Slovenskega PEN.

Edvard Kovač namreč po izteku drugega mandata zapušča funkcijo predsednika mirovnega komiteja, v Slovenskem PEN pa bi si želeli, da bi tudi prihodnji predsednik prišel iz Slovenije, kjer je tudi njegovo središče in od koder je najlažje organizirati vsakoletno blejsko srečanje. Vendar bi prestižno funkcijo radi tudi nekateri tujci, ki jim lahko dogajanje v Slovenskem PEN služi kot dober argument pri potegovanju za funkcijo predsednika.

Kot je za STA povedal Kovač, je sicer splošno mnenje, da bi bilo za mirovni odbor in za celoten Mednarodni PEN dobro, da bi bil predsednik odbora še naprej Slovenec. Bi bilo pa potrebno razmišljati o tem, kako bi se v vodstvo odbora kot podpredsedniki, tajniki in koordinatorju vključili tujci. Kdo bo novi predsednik komiteja, bo sicer jasno na svetovnem kongresu PEN, ki bo septembra na Islandiji.

Vsi Penovci so si medtem enotni, da mora mirovni komite ostati na Bledu, ki ostaja kraj, kjer se rešujejo največji problemi v okviru mednarodnega PEN, ki ima v 102 državah 146 centrov in na deset tisoče članov. “Morda je Bled resnična oaza miru, kjer se predstavniki sprtih narodov srečujejo,” je dejal Kovač in dodal, da to navdušuje ves svetovni PEN. Tako je tudi predsednik mednarodnega PEN John Ralston Saul dejal, da Bleda ne smejo izgubiti.

Še to: Na Politikis.si smo že poročali, da je Janez Janša izdal svojo novo knjigo ‘Za kulturo življenja’, ki bi si jo lahko prebrali nekateri PEN-ovci, predvsem posebej napadalni Tone Peršak…

Foto: arhiv Politikis.si