Stečajni upravitelj Brane Gorše “pokasiral” štiri leta zapora
Ljubljansko okrožno sodišče je suspendiranega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta, ki ga je obtožnica bremenila zlorabe položaja pri vodenju stečajnega postopka HKS Sicure, spoznalo za krivega. Prav tako je za krivega spoznalo Jožeta Šušteršiča, ki je kupil terjatve HKS Sicure. Goršetu je prisodilo štiri leta zapora, Šušteršiču pa tri leta.
Sodišče je s tem pri sodbi sledilo predlogu tožilca Edvarda Ermenca. Sodba sicer še ni pravnomočna, stranke pa imajo 15 dni časa za pritožbo.
Obema je sodišče prisodilo tudi stranske denarne kazni, in sicer Goršetu nekaj več kot 47.000 evrov, Šušteršiču pa 33.000 evrov. Sodišče je tudi sklenilo, da se Šušteršiču odvzame nezakonito pridobljena korist. Če tega denarja ne bo vrnil, bo sodišče šlo v prodajo njegove lastnine, pridobljena sredstva nakazalo v stečajno maso.
Šušteršič, ki je bil obsojen napeljevanja k zlorabi položaja, je namreč s prodajo terjatev Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura, ki jih je od Goršeta kupil za nekaj več kot osem milijonov takratnih tolarjev, dobil 54,97 milijona tolarjev (okoli 229.400 evrov).
Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa tega ni storila. V stečajnem postopku je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov.
Sodnica Dejana Fekonja je ob izreku sodbe dejala, da je bilo v sojenju, ki se je začelo oktobra lani, nedvomno dokazano, da je Šušteršič Goršeta napeljeval k zlorabi položaja pri vodenju stečajnega postopka, prav tako pa je bila po njenem mnenju nedvomno dokazana Goršetova zloraba položaja.
Poudarila je, da je Gorše v stečajnemu postopku Banki Slovenije, upniškemu odboru in stečajnemu senatu večkrat podajal zavajajoče navedbe, da dolžniki ne plačujejo dolgov, zaradi česar bi bila smiselna prodaja terjatev, upniški odbor in stečajni senat pa sta se z njegovim predlogom strinjala.
“Dejstvo je, da dinamika plačevanja kaže, da je večina dolžnikov plačevala posojila. Zakaj torej podati predlog za prodajo terjatev, če se je v večini izplačevala,” se je vprašala sodnica. “Prodaja ne samo, da je bila neupravičena, dokazano je bilo, da sta se Gorše in Šušteršič o tem dogovarjala,” je poudarila. Po njenem mnenju je bilo namreč v sojenju dokazano tudi, da sta se Gorše in Šušteršič poznala še pred prodajo terjatev ter se o prodaji tudi dogovarjala.
Odgovorila je tudi na navedbe obrambe, da Gorše ne more biti obsojen za kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, saj naj prodaja terjatev to ne bi bila. Dejala je, da je prodaja terjatev gotovo gospodarska dejavnost.
Prav tako je odgovorila na vprašanje zagovornikov, kaj naj bi sploh bil Goršetov namen, da Šušteršiču omogoči premoženjsko korist. “Obramba se sprašuje, kje je motiv. V denarju. To je motiv,” je poudarila sodnica.
Gorše in Šušteršič sta imela na predobravnavnem naroku oktobra lani možnost priznati krivdo ter si tako znižati kazen, vendar pa tega nista storila.
Če bi takrat priznala krivdo, bi tožilstvo za Goršeta predlagalo dve leti in 10 mesecev zapora ter denarno kazen 500 dnevnih zneskov, za Šušteršiča pa eno leto in 10 mesecev zapora ter prav tako dodatno denarno kazen višini 350 dnevnih zneskov.
Gorše je bil sicer pred tedni do 15. maja podaljšan pripor zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, saj kriminalisti preiskujejo še en primer njegove domnevne zlorabe položaja, tokrat pri vodenju stečaja Hidre Koper. (sta)
