Sberbank: Slovenija ena ključnih komponent pri širjenju v Evropo

V naslednjih dveh letih Sberbank Europe načrtuje organsko rast mreže v območju srednje in vzhodne Evrope, predvsem preko že obstoječe mreže Volksbank, ki je lansko leto postala del skupine Sberbank.

O prevzemih zaenkrat še ne razmišljajo, je poudaril Arnold, ki dodaja, da bo v naslednjih dveh letih Sberbank na območju srednje in vzhodne Evrope sledil strategiji organske rasti – po tem obdobju pa prevzemov ne izključujejo. “Smo ruska banka, a želimo postati mednarodna banka. Za to imamo tako kapital kot željo, vendar pa se to ne zgodi kar čez noč,” je dejal.

V Sloveniji ima Sberbank trenutno 2,9-odstotni tržni delež, v naslednjih treh do štirih letih pa želijo svoj delež povečati na pet do šest odstotkov, je povedal predsednik uprave slovenske podružnice Sberbank Gašpar Ogris-Martič.

Pri tem bo segment malih in srednje velikih podjetij igral še posebej pomembno vlogo. Na tem področju naj bi se tako v naslednjih nekaj letih tržni delež povečal na okoli deset odstotkov.

Sberbank, ki ima v Sloveniji trenutno 12 poslovalnic, danes sicer odpira novo poslovalnico v Ljubljani. Predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta Janez Škrabec je ob tem poudaril, da bo prisotnost Sberbank v Sloveniji pripomogla tako k boljšemu sodelovanju med Rusijo in Slovenijo kot tudi k razvoju slovenskega bančnega sektorja.

Uvodnega dela konference se je med drugim udeležila tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar, ki je predstavila stanje v slovenskem bančnem sektorju in reformna prizadevanja države. Kot je poudarila, je gospodarska rast ena glavnih prioritet slovenske vlade, zavrnila pa je tudi možnost, da bo Slovenija zaprosila za mednarodno pomoč.

Uvodu v konferenco je sledila okrogla miza, na kateri so udeleženci pozdravili vstop banke Sberbank na slovenski trg, med njimi tudi predsednik uprave Unicredit banke Slovenija Stefan Vavti, ki je priznal, da prihod močne banke, kot je Sberbank, dobra za državo. Kot je dodal, je bank v Sloveniji sicer preveč, vendar jih je premalo “zdravih”.

Bil je tudi kritičen do politične situacije v državi – izvozna podjetja namreč ohranjajo državo pri življenju, politika pa je v tem trenutku zgolj problem, je dejal.

Nasprotno pa predsednik uprave Sberbank Europe Mark Arnold meni, da je precej bolj zaskrbljujoče splošno stanje v gospodarstvu in pa to, o čemer tuji mediji v tem trenutku poročajo o Sloveniji. “To znižuje zaupanje vlagatelje in škoduje tudi bančnemu sektorju,” je dejal.

Sicer pa meni, da bo kriza morda spodbudila vlado, da izvede nujno potrebne reforme, tako na področju slabe banke kot tudi na področju insolvenčne zakonodaje. “Občutek krize bi lahko bil gonilo sprememb,” je optimističen.

Direktor podjetja Tajfun Planina Iztok Špan je na tem mestu poudaril, da imajo kljub eni najboljših bonitetnih ocen v Sloveniji še vedno težave s pridobivanjem kreditov, zato je za njih prihod Sberbank dobra novica. Slovenskih bankam je očital nepoznavanje domačih podjetji, kar posledično vodi v nezaupanje.

Dušan Olaj iz podjetja Duol, ki v Rusijo izvozi med 30 in 40 odstotkov svoje proizvodnje, pa vidi v prihodu Sberbanke pozitivne sinergijske učinke. “To nam bo olajšalo delo s strankami v Rusiji z računi pri Sberbanki,” je povedal, pri tem pa izpostavil kreditne linije in financiranje izvoznih aktivnosti.

Sberbank je največja banka v Rusiji, kjer upravlja skoraj tretjino vseh sredstev v bančnem sektorju, in po bilančni vsoti ena izmed petih največjih bank v Evropi. Ustanovila jo je ruska centralna banka, ki s 50-odstotnim deležem plus eno delnico ostaja največji delničar banke.(sta)

(slika je simbolična)