Nato “izjemno zaskrbljen” zaradi Sirije in uporabe kemičnega orožja

Zaveznice so “izjemno zaskrbljene” zaradi humanitarnih razmer v Siriji, zaradi nevarnosti širitve krize v regiji, zaradi uporabe balističnih izstrelkov in zaradi morebitne uporabe kemičnega orožja, je poudaril generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.

Ni pa želel komentirati navedb izraelske strani, da je režim sirskega predsednika Bašarja al Asada kemično orožje v boju proti upornikom že uporabil. Prav tako ni želel komentirati morebitnih Natovih kriznih načrtov za primer uporabe kemičnega orožja.

Tudi ameriški zunanji minister Kerry, ki se je danes prvič udeležil zasedanja zunanjih ministrov Nata, je bil previden. Izrael po njegovih besedah svojih navedb o uporabi kemičnega orožja za zdaj ni uspel utemeljiti s trdnimi dokazi.

Previden je tudi ruski zunanji minister. “Vsako informacijo o tem, da je bilo uporabljeno kemično orožje, morajo temeljito preučiti strokovnjaki,” je poudaril in spomnil, da so se v preteklosti podobne navedbe že izkazale za neresnične.

Vodja ruske diplomacije je bil sicer kritičen do “zelo agresivne in krvi žejne” manjšine v mednarodni skupnosti, ki zavira “vsa prizadevanja za dialog” v Siriji. Na koga konkretno cilja, ni pojasnil.

Tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da ni jasno, ali je bilo kemično orožje uporabljeno in kdo naj bi ga uporabil, ter opozoril: “Če pride to orožje v neprave roke, raje ne razmišljajmo o posledicah.”

Rasmussen pa je sicer danes še poudaril, da ima Nato pripravljene “vse načrte za zagotovitev učinkovite obrambe in zaščite Turčije”, svoje zaveznice. “Naša solidarnost s Turčijo ostaja trdna kot skala,” je zatrdil.

Ker lahko vse hujše razmere v Siriji vplivajo na varnost zaveznic, bo Nato po Rasmussenovih besedah razvoj dogodkov še naprej “izjemno budno” spremljal, a brez poziva iz Varnostnega sveta ZN konkretnejše vloge ne more igrati.

Med stalnimi članicami VS ZN namreč v primeru Sirije zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske ni soglasja za posredovanje Nata, ki je obstajalo v primeru Libije, kjer je zavezništvo z operacijo Združeni zaščitnik posredovalo na podlagi resolucij VS ZN.

Vodja slovenske diplomacije Erjavec je povedal, da “ni zaznal sprememb v stališču Rusije”, in poudaril pomen dialoga z Rusijo, ki je po njegovem mnenju ključna za politično rešitev v Siriji.

Ker ni soglasja v VS ZN, bi bila edina podlaga za posredovanje Nata v Siriji sklicevanje na 5. člen Severnoatlantske pogodbe, kar pomeni, da bi Sirija morala napasti Turčijo, kar bi potem avtomatično pomenilo, da bi Turčijo zaveznice branile pred tem napadom.

Nato je sicer decembra na prošnjo Ankare uradno podprl namestitev raketnega sistema patriot v Turčiji ob meji s Sirijo, da bi državo zaščitili pred morebitnim letalskim ali raketnim napadom iz Sirije. Patriote so prispevale ZDA, Nizozemska in Nemčija.

Generalni sekretar Nata je sicer danes vnovič izpostavil, da je “prava pot naprej politična rešitev”, ter izrazil upanje, da bodo “zelo močni pozivi h končanju prelivanja krvi prevedeni v nekaj konkretnega”.

Tudi Erjavec je poudaril, da je potrebna politična rešitev, in opozoril na okornost ZN, ki po njegovih besedah “niso šli v korak s časom” in nimajo ustreznih mehanizmov, s katerimi bi lahko preprečili agonijo v Siriji.

Članice zveze Nato so sicer danes v Bruslju tudi “najostreje obsodile” vztrajanje Severne Koreje pri razvoju balističnih izstrelkov in jedrskih programov ter “retoriko podžiganja in groženj”.

V Severni Koreji pa so prav danes vnovič zahtevali, naj jih mednarodna skupnost obravnava kot jedrsko državo, enakovredno kot ZDA, češ da je to neizogiben pogoj za kakršne koli pogovore Pjongjanga z Washingtonom.

Del današnjega zasedanja je bilo srečanje Sveta Nato-Rusija, na katerem je bil v ospredju Afganistan. Nato in Rusija sta danes uradno zagnala drugo fazo skrbniškega sklada za vzdrževanje helikopterjev, s katerim skupaj pomagata afganistanskim zračnim silam.

V ta sklad bo prvič prispevala tudi Slovenija, in sicer 8000 evrov, je pojasnil minister Erjavec.

Rusija ne sodeluje v mednarodni operaciji Isaf v Afganistanu, pomaga pa na druge načine. Eden od njih je omenjeni sklad. Z zagonom druge faze tega sklada strani razširjata pomoč, ki jo v okviru sklada namenja afganistanskim zračnim silam.

Med drugim bosta nudili več usposabljanja za vzdrževanje helikopterjev Mi-17 in Mi-35 ter rezervne dele. Prav tako bosta s sredstvi iz sklada pomagali krepiti zmogljivosti afganistanskih zračnih sil za zdravstveno pomoč.

Erjavec je sicer v povezavi z Afganistanom danes povedal, da se Slovenija drži svojih načrtov, da do konca leta postopoma zmanjša število svojih pripadnikov v državi. O prisotnosti slovenskih vojakov po letu 2014 pa ni želel povedati nič konkretnega.

Zunanji ministri so se danes dotaknili tudi Kosova, a podrobnejše razprave ni bilo. Pozdravili so dogovor Beograda in Prištine o normalizaciji odnosov in izpostavili pomen njegovega izvajanja. (sta)