Ustavno sodišče danes o posledicah referendumov o holdingu in slabi banki
Ustavno sodišče bo danes obravnavalo zahtevi za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve zakona o Slovenskem državnem holdingu ter zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank na referendumih. Obe zahtevi za presojo ustavnosti je ustavnemu sodišču poslal DZ na predlog koalicije.
Ustavno sodišče je zahtevo po presoji ustavnosti posledic referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu obravnavalo že sredi novembra, a je zaradi zapleta s podpisi pod referendumsko pobudo od DZ zahtevalo, da jim jasno sporoči, ali obstaja referendumska zahteva z najmanj 30 lastnoročnimi podpisi. DZ je to v roku tudi storil.
Zahtevo koalicije po presoji ustavnosti posledic referenduma o holdingu je sicer 6. novembra ustavnemu sodišču posredoval DZ. Zahteva za ustavno presojo večinoma navaja že znane argumente v prid zakonu. S centralizacijo upravljanja državnih naložb naj bi bila odpravljena dosedanja zmeda pri upravljanju, ki je onemogočala maksimizacijo učinkov s tega naslova. Z boljšim upravljanjem naj bi se zagotovilo višje proračunske prihodke.
Zahtevo po presoji ustavnosti posledic referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je DZ ustavnemu sodišču posredoval 23. novembra. Predlagatelji zahteve, koalicijske poslanske skupine, se bojijo, da bi padec zakona kratkoročno in dolgoročno povzročil vrsto protiustavnih posledic, ki bi še bolj poglobile krizo v državi in omejile njeno suverenost.
Cilj zakona, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke, je sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje potencialov slovenskega gospodarstva. S tem zakonom se bodo po navedbah koalicije izboljšali pogoji za gospodarsko rast in ohranitev ter ustvarjanje novih delovnih mest. (sta)
bla,bla,bla…Ustavno sodišče ne more presojati nekaj, kar sploh ni bilo izvedeno…v smislu kakšne bi bile posledice, če …saj ni “čarovniško združenje”, ampak sodišča vedno presojajo na podlagi trdnih, oprijemljivih konkretnih dejstev. Sodišče ni nekakšen vizionar ali pa vedeževalec, kaj bi bilo, če bi bilo…
Navedbe koalicije ali bi se izboljšali pogoji za gospodarsko raste itd..ne morejo dajati zagotovili, tako kot ničesar, kar je sprejeto po politični poti…
Sodišče in politika sta dva zelo različna pola…Jih ne gre mešati…Kdor to dela, nima pojma o pojmu…
Če se bo nadaljeval levičarsko medijski pritisk na vlado, pozicijsko koalicijo in na njene ukrepe, se nam obeta dolgotrajna in boleča recesija neslutenih razsežnosti.
Banke so zaradi pajdaškega kapitalizma oplenjene, gospodarstvo je zaradi tako imenovanega Kučan – Mencingerjanskega nacinalnega interesa, ki ga podpira večina izvenserijih profesorjev ekonomije s vsestranskim zaslužkarjem Tajnikarjem na čelu, oplenjeno in do konca izčrpano ter onesposobljeno za samoregeneracijo.
Vse kaže, da je na kolenih tudi gigant Gorenje, tempirana velenjska socialna bomba, na katerem je veliko eksperimntiral že tov. Kardelj, ki se mu je skoraj vsak dan porodila kakšna nova ideja, kako je treba izstradati kravo, da ne bo dajala mleka.
V zadnjih štirih letih sta v celoti propadli nekoč nosilni gospodarski panogi gradbeništvo in lesna industrija.
V gospodarstvu je po letu 2008 izpuhtelo najmanj 100.000 delovnih mest.
Izčrpano gospodarstvo mora vzdrževati prenapihnjen javni sektor, v katerem je še vedno veliko preveč sinekure, paraziterstva, klientelizma, nepotizma ter privilegijev in ki še vedno veselo zaposluje, če je treba ali ne.
Ker mora Slovenija brez odlašanja izvesti nujne gospodarske, finančne in družbene reforme, če se hoče izogniti najhujšemu, je odločitev ustavnega sodišča na dlani: prepovedalo bo referenduma o zakonuo slabi banki, o državnem holdingu in o proračunu.
Sicer nam še Bog ne bo mogel več pomagati.