Premier Janša: Dogovor vrha EU pri vzpostavljanju bančne unije gre v pravo smer

Namen poglabljanja integracije z bančno unijo je po njegovih besedah tudi preprečevanje podobnih kriz, kot je ta, ki jo sedaj premaguje Evropa, in zagotavljanje tega, da stroškov finančnih kriz ne bodo več plačevali davkoplačevalci.

Vzpostavlja se formalni okvir prihodnje bančne unije, v kateri bodo strogo ločene garancije davkoplačevalcev oziroma držav s svojim javnim dolgom in premoženjem ter bančna aktiva in skladi, ki se bodo odzvali v primerih finančnih kriz.

Vrh EU je pozval k dogovoru o drugi fazi bančne unije – vzpostavitvi skupnega okvira za reševanje bančnih kriz in shem za zavarovanje bančnih vlog – do junija 2013. Dogovor o prvem stebru bančne unije, enotnem bančnem nadzoru, je bil dosežen v četrtek.

Poleg tega je vrh pozval h konkretnim predlogom za reformne pogodbe ali “pogodbe za konkurenčnost in rast”, ki naj bi jih sklepale članice območja evra z evropskimi institucijami, ter solidarnostni sklad, ki bi zagotavljal finančne spodbude tem članicam pri izvajanju reform.

Te predloge bosta predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pripravila za razpravo na vrhu EU junija 2013.

Janša je v komentarju ideje o reformnih pogodbah ločil dve vrsti “pogodb” z EU. Pri prvi gre za “pogodbo” s trojko. “Upamo, da Slovenija nikoli ne bo prišla v položaj, da bi bilo to potrebno v primerih, ko postanemo odvisni od tuje pomoči,” je dejal.

“V primerih, ko pa gre za možnost sklepanja takšnih pogodb, ko država že pride pod tri odstotke primanjkljaja in doseže vse makroekonomske kriterije pakta za stabilnost in rast, pa so lahko take pogodbe instrument, s katerimi se zadrži stabilnost, potem ko so napravljeni ostri rezi v javne finance, in prepreči ponovitev recesije,” je dejal glede druge vrste pogodb.

Če bi tak instrument obstajal že lani, bi ga Slovenija po njegovih besedah lahko uporabila za preprečitev ponovnega padca v recesijo. “Ker še ni obstajal in nekaj časa še ne bo obstajal, je to cilj, ki ga zdaj skušamo doseči,” je še dejal.

Premier je na kratko komentiral tudi širitvene sklepe, konkretno sklepe o Hrvaški, v katerih je na pobudo Slovenije tudi opomin Hrvaški, da mora spoštovati mednarodne sporazume, tudi o nasledstvu.

“Sklepi, kot so predlagani, so dobri. Pač pozivajo vse, da se držijo sklenjenih sporazumov, tudi sporazumov o nasledstvu v našem primeru. To je vse, kar je Slovenija kadar koli zahtevala,” je sklenil. (sta)

Foto: arhiv Demokracije